KOZJANSKI PARK

Natura 2000 je evropsko pomembno omrežje posebnih varstvenih območij, določenih v državah članicah EU, in sicer z namenom ohranjanja narave.

Območja so vzpostavljena na podlagi dveh direktiv, Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Vsaka država članica mora določiti območja za varovanje evropsko pomembnih vrst in habitatov.

V Sloveniji smo območja Natura 2000 razglasili leta 2004.

Znotraj Kozjanskega regijskega parka imamo sedem posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000 (eno po Direktivi o pticah, šest po Direktivi o habitatih), katere upravljamo v skladu z določbami PUN.

OBMOČJA NATURA 2000 V KOZJANSKEM PARKU

SPA Kozjansko – posebno območje varstva

Kozjansko je gričevnata pokrajina z nadmorskimi višinami do 500 metrov. Proti vzhodu se postopno znižuje v ravninski svet ob Sotli. Območje je precej gosto naseljeno, vendar brez večjih naselij. Krajina z večjimi deli prvobitne narave se prepleta z deli narave, kjer je vpliv človeka večji, vendar pa z naravo uravnotežen. Značilnost območja je ohranjena ekstenzivna kulturna krajina z mozaikom različnih življenjskih prostorov. V tem mozaiku se prepletajo manjše vasi in domačije z visokodebelnimi sadovnjaki, travniki, posameznimi njivami, mejicami in gozdnimi robovi. Tu najdemo številne vrste ptic, ki dosegajo visoke populacijske gostote v slovenskem merilu. Del tradicionalnega mozaika so tudi ekstenzivni travniki vzdolž meandrirajoče Sotle in pritokov. Kozjansko je zaradi velikih populacijskih gostot najboljše območje v Sloveniji za vrste pogorelček, vijeglavka in veliki skovik. Za vrste pivka, črna žolna, rjavi srakoper, velika uharica in sršenar pa Kozjansko predstavlja eno od območij z izstopajočimi gostotami v Sloveniji.

Vrste ptic, za katere je posebno varstveno območje opredeljeno:

  • A236 črna žolna (Dryocopus martius)
  • A234 pivka (Picus canus)
  • A274 pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)
  • A338 rjavi srakoper (Lanius collurio)
  • A072 sršenar (Pernis apivorus)
  • A215 velika uharica (Bubo bubo)
  • A214 veliki skovik (Otus scops)
  • A233 vijeglavka (Jynx torquilla)

SAC Orlica – posebno ohranitveno območje

Orlica s Tisovcem predstavlja najvzhodnejši del Posavskega hribovja. Območje poraščajo ilirski bukovi gozdovi, ki se jim na zakisani podlagi pridružijo kisloljubni bukovi gozdovi. Med gozdovi se pojavljajo manjša območja suhih travišč, ki so življenjsko okolje več redkih rastlinskih in živalskih vrst. Pomemben habitat so tudi prepadne apnenčaste stene z vegetacijo skalnih razpok. Na območju Orlice najdemo malega podkovnjaka. Potoki so življenjski prostor navadnega koščaka, gozdovi pa nudijo življenjski prostor več ogroženim vrstam hroščev, kot so bukov kozliček, alpski kozliček ter rogač.

Vrste:          

  • 1014 ozki vretenec (Vertigo angustior)
  • 1078* črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)
  • 1083 rogač (Lucanus cervus)
  • 1087* alpski kozliček (Rosalia alpina)
  • 1089 bukov kozliček (Morimus funereus)
  • 1093* navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1303 mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

Habitatni tipi:

  • 8210 Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
  • 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
  • 91K0 Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

SAC Bohor

Bohor in Vetrnik predstavljata jugovzhodni del Posavskega hribovja. Strma severna pobočja poraščajo ilirski bukovi gozdovi, ki se jim na zakisani podlagi pridružijo kisloljubni bukovi gozdovi. Ti so življenjski prostor ogroženih vrst hroščev (bukov in alpski kozliček). Ob potokih, kjer živi rak navadni koščak, so prisotni tudi mokrotni travniki s prevladujočo stožko, vlažna območja pa so pomemben habitat hribskega urha. Na manjšem delu območja se ob gozdnih robovih pojavlja tudi veliki frfotavček. Na južnih pobočjih najdemo vrstno pestre suhe ekstenzivno gojene travnike s kukavičevkami.

Vrste:          

  • 1078* črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)
  • 1087* alpski kozliček (Rosalia alpina)
  • 1089 bukov kozliček (Morimus funereus)
  • 1093* navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1193 hribski urh (Bombina variegata)
  • 4036 veliki frfotavček (Leptidea morsei)

Habitatni tipi:

  • 6210* Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)
  • 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)
  • 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
  • 91K0 Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

SAC Pustišekova polšna – posebno ohranitveno območje

Vodoravna jama v osamelem krasu litotamnijskih apnencev. Jama predstavlja pomemben življenjski prostor malega podkovnjaka in velikega navadnega netopirja. V območju najdemo bukove gozdove na kisli podlagi.

Vrste:          

  • 1303 mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
  • 1323 veliki navadni netopir (Myotis bechsteinii)

 Habitatni tipi:

  • 8310 Jame, ki niso odprte za javnost
  • 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)

SAC Dobrava – Jovsi – posebno ohranitveno območje

Območje obsega gozd Dobravo, poplavne travnike v Jovsih ter poplavno ravnico ob reki Sotli do Gregovcev pri Bizeljskem. Za območje je značilna velika raznolikost vodnih in obvodnih habitatov, ki so se tu ohranili zaradi specifičnih hidroloških razmer in ekstenzivnega kmetijstva. Najbolj ohranjen kompleks močvirnih in poplavnih travnikov predstavljajo Jovsi z značilno vegetacijo belih vrb, linijami živih mej in obrežno vegetacijo ob posameznih odvodnih jarkih. Nižinski poplavni gozdovi doba in belega gabra v Dobravi so ostanek nekdanjih nižinskih poplavnih gozdov ob reki Savi in habitat hroščev (rogača in hrastovega kozlička) ter velikega studenčarja. Z obrobjem mokrotnih travišč predstavlja Dobrava ekosistem z visoko stopnjo naravne ohranjenosti in pestro sestavo habitatov, ki pogojujejo veliko vrstno pestrost. Celoten kompleks je življenjski prostor dvoživk (predvsem urhov in velikega pupka), poplavna ravnica ob Sotli želve močvirske sklednice, nižinski ekstenzivni travniki so pomembni za močvirskega cekinčka. Na večje potoke znotraj območja je vezan navadni škržek, na obrežno zarast pa ozki vrtenec.

Vrste:             

  • 1014 ozki vretenec (Vertigo angustior)
  • 1032 navadni škržek (Unio crassus)
  • 1060 močvirski cekinček (Lycaena dispar)
  • 1078* črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)
  • 1083 rogač (Lucanus cervus)
  • 1088 strigoš (Cerambyx cerdo)
  • 1145 činklja (Misgurnus fossilis)
  • 1167 veliki pupek (Triturus carnifex)
  • 1188 nižinski urh (Bombina bombina)
  • 1193 hribski urh (Bombina variegata)
  • 1220 močvirska sklednica (Emys orbicularis)
  • 4046 veliki studenčar (Cordulegaster heros)

Habitatni tipi:

  • 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)
  • 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
  • 91F0 Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris)
  • 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion)

SAC Sotla s pritoki posebno ohranitveno območje

Prispevna območja naravno ohranjenih izvirnih krakov in pritokov zgornjega toka Sotle večinoma porašča gozd. Zanje je značilen precejšen strmec, ki kmalu preide v precej manjšega in konstantnega vse do izliva. Že pod Rogatcem se v toku struge hitro izmenjujejo hitro tekoči predeli v zožitvah in umirjen tok na poplavnih travnicah. Dolvodno, razen na mestih zožitve doline, struga vijuga v izrazitih meandrih. Ob celem toku so prisotni raznoliki vodni in obvodni habitati, ki nudijo ugodno življenjsko okolje vrstam rib, kačjih pastirjev, školjk, rakov, piškurjem, sesalcem, vezanih na vodno okolje. Obvodna vegetacija je bolj ali manj sklenjena. Večina pritokov Sotle, od katerih ima večina relativno velika prispevna območja, priteče z desne strani. Struga reke Sotle je po celem njenem toku mestoma regulirana tudi na daljših odsekih s ciljem zaščite kmetijskih površin in objektov na poplavnih ravnicah. Pregrada Vonarje predstavlja večjo oviro pri migraciji vodnih organizmov.

Vrste:             

  • 1032 navadni škržek (Unio crassus)
  • 1083 rogač (Lucanus cervus)
  • 1088 strigoš (Cerambyx cerdo)
  • 1093* navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1098 potočni piškurji (Eudontomyzon spp.)
  • 1114 platnica (Rutilus pigus)
  • 1124 beloplavuti globoček (Gobio albipinnatus)
  • 1130 bolen (Aspius aspius)
  • 1134 pezdirk (Rhodeus sericeus amarus)
  • 1138 pohra (Barbus meridionalis)
  • 1146 zlata nežica (Sabanejewia aurata)
  • 1149 navadna nežica (Cobitis taenia)
  • 1160 upiravec (Zingel streber)
  • 1163 kapelj (Cottus gobio)
  • 1355 vidra (Lutra lutra)
  • 2511 Kesslerjev globoček (Gobio kessleri)
  • 2533 velika nežica (Cobitis elongata)
  • 4046 veliki studenčar (Cordulegaster heros)

Habitatni tipi:

  • 3150 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition
  • 9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
  • 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno- Padion, Alnion incanae, Salicion albae))

SAC Suhadolski potok, potencialno ohranitveno območje

Območje obsega strugo Suhadolskega potoka z obrežnim pasom od zahodnega povirnega dela v vznožju Orlice na severu občine Brežice do izliva v Gabernico. V območje je zajeta še Gabernica od izliva Suhadolskega potoka do Globokega ter pritok Šribarjev jarek. Kljub temu da območje v večini obdaja kmetijska ravnica, ima naravno ohranjen potek in obrežno vegetacijo. Razgibana struga z mestoma finim materialom in prisotnimi skrivališči je življenjski prostor raka koščaka in potočnih piškurjev.

Vrste:             

  • 1093* navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1098 potočni piškurji (Eudontomyzon spp.)

Pri opisih območij so navedene vrste in habitatni tipi, za katere je posamezno posebno ohranitveno območje opredeljeno (kvalifikacijske vrste in habitatni tipi) ter koda vrste ali HT.

Znak * pomeni prednostno živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip ali območje, v katerem so prisotne prednostne vrste ali habitatni tipi.

Comments are closed.