12. avgusta, 2024• •
Natura 2000 je evropsko pomembno omrežje posebnih varstvenih območij, določenih v državah članicah EU, in sicer z namenom ohranjanja narave.
Območja so vzpostavljena na podlagi dveh direktiv, Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Vsaka država članica mora določiti območja za varovanje evropsko pomembnih vrst in habitatov.
V Sloveniji smo območja Natura 2000 razglasili leta 2004.
Znotraj Kozjanskega regijskega parka imamo sedem posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000 (eno po Direktivi o pticah, šest po Direktivi o habitatih), katere upravljamo v skladu z določbami PUN.
Kozjansko je gričevnata pokrajina z nadmorskimi višinami do 500 metrov. Proti vzhodu se postopno znižuje v ravninski svet ob Sotli. Območje je precej gosto naseljeno, vendar brez večjih naselij. Krajina z večjimi deli prvobitne narave se prepleta z deli narave, kjer je vpliv človeka večji, vendar pa z naravo uravnotežen. Značilnost območja je ohranjena ekstenzivna kulturna krajina z mozaikom različnih življenjskih prostorov. V tem mozaiku se prepletajo manjše vasi in domačije z visokodebelnimi sadovnjaki, travniki, posameznimi njivami, mejicami in gozdnimi robovi. Tu najdemo številne vrste ptic, ki dosegajo visoke populacijske gostote v slovenskem merilu. Del tradicionalnega mozaika so tudi ekstenzivni travniki vzdolž meandrirajoče Sotle in pritokov. Kozjansko je zaradi velikih populacijskih gostot najboljše območje v Sloveniji za vrste pogorelček, vijeglavka in veliki skovik. Za vrste pivka, črna žolna, rjavi srakoper, velika uharica in sršenar pa Kozjansko predstavlja eno od območij z izstopajočimi gostotami v Sloveniji.
Vrste ptic, za katere je posebno varstveno območje opredeljeno:
Orlica s Tisovcem predstavlja najvzhodnejši del Posavskega hribovja. Območje poraščajo ilirski bukovi gozdovi, ki se jim na zakisani podlagi pridružijo kisloljubni bukovi gozdovi. Med gozdovi se pojavljajo manjša območja suhih travišč, ki so življenjsko okolje več redkih rastlinskih in živalskih vrst. Pomemben habitat so tudi prepadne apnenčaste stene z vegetacijo skalnih razpok. Na območju Orlice najdemo malega podkovnjaka. Potoki so življenjski prostor navadnega koščaka, gozdovi pa nudijo življenjski prostor več ogroženim vrstam hroščev, kot so bukov kozliček, alpski kozliček ter rogač.
Vrste:
Habitatni tipi:
Bohor in Vetrnik predstavljata jugovzhodni del Posavskega hribovja. Strma severna pobočja poraščajo ilirski bukovi gozdovi, ki se jim na zakisani podlagi pridružijo kisloljubni bukovi gozdovi. Ti so življenjski prostor ogroženih vrst hroščev (bukov in alpski kozliček). Ob potokih, kjer živi rak navadni koščak, so prisotni tudi mokrotni travniki s prevladujočo stožko, vlažna območja pa so pomemben habitat hribskega urha. Na manjšem delu območja se ob gozdnih robovih pojavlja tudi veliki frfotavček. Na južnih pobočjih najdemo vrstno pestre suhe ekstenzivno gojene travnike s kukavičevkami.
Vrste:
Habitatni tipi:
Vodoravna jama v osamelem krasu litotamnijskih apnencev. Jama predstavlja pomemben življenjski prostor malega podkovnjaka in velikega navadnega netopirja. V območju najdemo bukove gozdove na kisli podlagi.
Vrste:
Habitatni tipi:
Območje obsega gozd Dobravo, poplavne travnike v Jovsih ter poplavno ravnico ob reki Sotli do Gregovcev pri Bizeljskem. Za območje je značilna velika raznolikost vodnih in obvodnih habitatov, ki so se tu ohranili zaradi specifičnih hidroloških razmer in ekstenzivnega kmetijstva. Najbolj ohranjen kompleks močvirnih in poplavnih travnikov predstavljajo Jovsi z značilno vegetacijo belih vrb, linijami živih mej in obrežno vegetacijo ob posameznih odvodnih jarkih. Nižinski poplavni gozdovi doba in belega gabra v Dobravi so ostanek nekdanjih nižinskih poplavnih gozdov ob reki Savi in habitat hroščev (rogača in hrastovega kozlička) ter velikega studenčarja. Z obrobjem mokrotnih travišč predstavlja Dobrava ekosistem z visoko stopnjo naravne ohranjenosti in pestro sestavo habitatov, ki pogojujejo veliko vrstno pestrost. Celoten kompleks je življenjski prostor dvoživk (predvsem urhov in velikega pupka), poplavna ravnica ob Sotli želve močvirske sklednice, nižinski ekstenzivni travniki so pomembni za močvirskega cekinčka. Na večje potoke znotraj območja je vezan navadni škržek, na obrežno zarast pa ozki vrtenec.
Vrste:
Habitatni tipi:
Prispevna območja naravno ohranjenih izvirnih krakov in pritokov zgornjega toka Sotle večinoma porašča gozd. Zanje je značilen precejšen strmec, ki kmalu preide v precej manjšega in konstantnega vse do izliva. Že pod Rogatcem se v toku struge hitro izmenjujejo hitro tekoči predeli v zožitvah in umirjen tok na poplavnih travnicah. Dolvodno, razen na mestih zožitve doline, struga vijuga v izrazitih meandrih. Ob celem toku so prisotni raznoliki vodni in obvodni habitati, ki nudijo ugodno življenjsko okolje vrstam rib, kačjih pastirjev, školjk, rakov, piškurjem, sesalcem, vezanih na vodno okolje. Obvodna vegetacija je bolj ali manj sklenjena. Večina pritokov Sotle, od katerih ima večina relativno velika prispevna območja, priteče z desne strani. Struga reke Sotle je po celem njenem toku mestoma regulirana tudi na daljših odsekih s ciljem zaščite kmetijskih površin in objektov na poplavnih ravnicah. Pregrada Vonarje predstavlja večjo oviro pri migraciji vodnih organizmov.
Vrste:
Habitatni tipi:
Območje obsega strugo Suhadolskega potoka z obrežnim pasom od zahodnega povirnega dela v vznožju Orlice na severu občine Brežice do izliva v Gabernico. V območje je zajeta še Gabernica od izliva Suhadolskega potoka do Globokega ter pritok Šribarjev jarek. Kljub temu da območje v večini obdaja kmetijska ravnica, ima naravno ohranjen potek in obrežno vegetacijo. Razgibana struga z mestoma finim materialom in prisotnimi skrivališči je življenjski prostor raka koščaka in potočnih piškurjev.
Vrste:
Pri opisih območij so navedene vrste in habitatni tipi, za katere je posamezno posebno ohranitveno območje opredeljeno (kvalifikacijske vrste in habitatni tipi) ter koda vrste ali HT.
Znak * pomeni prednostno živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip ali območje, v katerem so prisotne prednostne vrste ali habitatni tipi.