GLASBENO POLETJE
Glasbeno poletje na gradu Podsreda ima v Kozjanskem parku že dolgoletno tradicijo, saj ga izvajamo že od leta 1995 dalje in je v lokalnem okolju postalo že nepogrešljiva stalnica, ki popestri poletne mesece tako za lokalno prebivalstvo kot za obiskovalce gradu Podsreda in našega zavarovanega območja.
V poletnih mesecih se mogočni grajski zidovi napolnijo z zvoki priznanih glasbenih mojstrov in njihovih učencev. Glasbeno poletje s programom glasbenih seminarjev pomeni pomemben prispevek k oživljanju prenovljene grajske stavbe. Seminarji na gradu Podsreda so edini tovrstni izobraževalni program na območju celotnega Kozjanskega, ki ponujajo vrhunsko glasbeno izpopolnjevanje, saj potekajo pod mentorstvom mednarodno priznanih glasbenikov. Delo na seminarjih poteka individualno, kar udeležencem omogoča, da se seznanijo s tehniko, ritmom in harmonijo, hkrati pa tudi igranjem v skupinah. Prav tako seminarji omogočajo pripravo na odrski nastop in premagovanje treme.
V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda vsako leto razpišemo več glasbenih seminarjev, ki so namenjeni začetnikom, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom.
Umetniški vodja Glasbenega poletja na gradu Podsreda je profesor Andrej Zupan.
Travniški sadovnjaki so zelo pomemben življenjski prostor za številne ptice in so prava zakladnica biotske raznovrstnosti, kjer prevladujejo tradicionalne sorte sadja. Želimo si, da bi si lastniki sadnih dreves znali sami vzgojiti sadno drevo, ga docepili ali precepili in si s tem obogatili svoj sadovnjak.
Na prikazih rezi se udeleženci seznanijo z vzgojno rezjo sadnih dreves, pri kateri se pogosto naredijo napake, rezjo sadnih dreves v polni rodnosti in obdobju staranja ter rezjo sadnih dreves glede na različne sadne vrste in podlage. Predstavimo jim tudi vzgojo, oskrbo in razmnoževanje sadnih dreves z željo, da visokodebelna sadna drevesa lastniku in potomcem še dolgo rodijo in dosežejo častitljivo starost.
Z znanjem, ki ga udeleženci pridobijo na delavnicah, med drugim lahko ohranijo tudi tradicionalne sorte, ki širši javnosti niso znane in so se ohranile zgolj na posameznih kmetijah ali v zaselkih.
