GEOLOGIJA
Današnja podoba Kozjanskega parka je le trenutni utrinek v dolgi geološki zgodovini, ki se meri v milijonih let. Z vidika geologije je Kozjansko zelo majhno območje, vendar so tukaj številni raziskovalci našli lepe, ohranjene in tudi raziskovalno pomembne geološke naravne vrednote.
Ozemlje Kozjanskega parka je zgrajeno iz karbonskih, permskih, triasnih, jurskih, krednih, terciarnih in kvartarnih kamnin.
Pomemben pečat mu dajejo skladovnice triasnih kamnin in terciarne plasti, med katerimi se tu in tam pojavljajo jurski in kredni skladi ter permsko-karbonske plasti.
Najbolj razširjene so na območju kamnine novega zemeljskega veka, ki sestavljajo griče Kozjanskega.
Na več krajih so bogata nahajališča fosilov, ki jih najdemo v mezozojskih in še pogosteje v kenozojskih kamninah. Kot fosili so ohranjene lupine školjk, hišice polžev, morski ježki, ostanki glavonožcev, najdeni so tudi mikrofosili – luknjičarke. Zelo zanimiva je najdba fosilne ribe – ena najlepših najdb pri nas.
Ozemlje ima tudi zelo zapleteno tektonsko zgradbo, ki je del geotektonskih enot Dinaridov in Panonidov. S številnimi prelomi je razkosano na večje in manjše grude, ki so se ob prelomih dvignile ali pogreznile. Na več mestih so sledovi narivanja in gubanja.
Živahno tektonsko dogajanje danes potrjujejo potresi, izviri mineralnih vod in hidrotermalna orudenja
Od zahoda proti vzhodu poteka več sinklinal in antiklinal, kar se izraža v pokrajini v nizu dolin in slemen. Od severa proti jugu si sledijo Rudniško-Ivanjška antiklinala, Planinsko-Desenička sinklinala, Litijska antiklinala, Senovška sinklinala, Orliška antiklinala in Bizeljsko-Zagorska sinklinala (Aničić, Juriša, 1985).
Pestra kamninska sestava se v veliki meri kaže v razčlenjenem površju na stiku predalpskega in panonskega sveta. Kozjanski regijski park sestavljajo tri reliefne enote, in sicer hribovja, gričevja in doline. Močno razčlenjeno hribovje zaznamujejo ozke doline, soteske in grape s strmimi pobočji. Gričevje s položnejšimi pobočji in širšimi dolinami se nadaljuje v ravnino ob Sotli.
Hribovje v triasnih dolomitih na območju Orlice in v triasnih dolomitih ter skrilavcih in glinavcih Vetrnika je visoko od 500 do 800 m n. m. Najvišja točka je Oslica na zahodnem delu Vetrnika z višino 860 m n. m.
Gričevje je pretežno zgrajeno iz litotamnijskih apnencev, miocenskih laporjev in pliocenskih sedimentov, nadmorska višina se giba od 200 do 400 m n. m.
Na več krajih so zastopana bogata nahajališča fosilov. Najdemo jih v mezozojskih in še pogosteje v kenozojskih kamninah.
V triasnih kamninah so najdene školjčne lupine, hišice polžev, ostanki glavonožcev, megalodontidne školjke, med mikrofosili pa luknjičarke (foraminifere).
Največ fosilnih ostankov je iz paleogena in neogena. Najbolj zanimiva je najdba ribe iz rodu Lates na južnem pobočju Rudnice. Zelo pogosti med makrofosili pa so morski ježki, školjke, polži, raki in zobje ter kosti morskih psov.
