MLINI
Mlinarstvo sodi med najstarejše obrti. Mline so poznali že Rimljani, ki so ta izum prinesli iz male Azije. Glede na pogonsko energijo ločimo: obvodne, plavajoče in mline na veter. Ob reki Bistrici in njenih pritokih pa govorimo le o obvodnih mlinih.
Še leta 1972 je bilo ob reki Bistrici in njenih pritokih zabeleženih 14 mlinov, danes lahko meljeta samo še Kukovičičev in Levstikov mlin. Praviloma so mlini samostojno stoječi objekti, se pravi prave obrtne delavnice in niso služili za domovanje. Nekateri med njimi pa so se nadaljevali v stanovanjske objekte. Ob reki Bistrici ni bilo nobenega velikega mlina, kajti vodne sile je premalo, da bi gnala do 8 vodnih koles. Tukaj so bili postavljeni le srednji mlini s štirimi vodnimi kolesi in mali mlini z 1 mlinskim kolesom. Ti zadnji so bili v glavnem hišni mlini in so mleli le zase.
Ob reki Bistrici in njenih pritokih so stali nekdaj mlini:
Križnikov (zgornji), Kranjčev, Križnikov spodnji, Romihov, Senicatov, Kranjčev, Zalokarjev, Jazbečev, Ferličev, Černakov, Lahov (Kastelanov), Šumijev, Mačkov, Kroflnov, Žibertov, Jerebov, Kukovičičev, Levstikov, Kostanjškov, Lesjakov, Živičev, Lapov, Kunejev (Mlinarjev), Markečev, Štoglerjev in tik pred izlivom v Sotlo še Rakovčev mlin.
Le za Kastelanov in Levstikov mlin po ljudskem izročilu velja, da sta bila grajska mlina.
Kukovičičev mlin, Podsreda
Do tridesetih let 20. stoletja znan kot Sotoškova domačija (Janez, Ana Sotošek). Hiša z mlinom je zidana nadstropna stavba podolžnega tlorisa in postavljena z daljšo fasado ob strugo Bistrice. Mlin je zasnovan za dve vrsti moke z 2 mlinskima kolesoma in posebnim vhodom s stranske fasade. Leta 1935 se je Anton Kukovičič priženil k Sotoškovim iz Velikega Kamna. Po poklicu je bil kovač, mlinarstva se je učil pri najetem mlinarju, ki je delal cel dan. Od sedmih otrok je ostal na domačiji Anton mlajši.
