TRGI
Pod gradovi in na stičišču pomembnih prometnih poti so nastajala strnjena naselja, ki so počasi prerasla v trge (Kunšperk, Podsreda, Kozje, Pilštanj, Podčetrtek). Večina jih nastala v 14. in 15. stoletju. Lega trgov pod pomembnimi cestnimi prelazi in klanci ali na vrhu njih je pospeševala naselitev obrtnikov, ki so bili pomembni za prevoznike in tovornike. Med njimi so bili kovači, kolarji, jermenarji, sedlarji, vrvarji in ostali. Cestne razmere so zahtevale postanek, odmor, popravila, pretovarjanje in prenočevanje.
Pomembno vlogo na trgih je imela trgovina s privilegiranimi letnimi sejmi, ki so se jim kasneje pridružili še tedenski tržni dnevi. Tržna naselja imajo zato izoblikovan tržni prostor, kjer se je lahko odvijalo trgovanje. Trgi so lahko opravljali tudi sodne funkcije, kot zunanji znak sodstva sta ohranjena dva sramotilna stebra ali prangerja (v Podsredi in na Pilštanju), namenjena prestajanju kazni.
Nekdanji trgi so z razvojem preraščali svojo ozko srednjeveško vlogo in vanje je prihajalo novo življenje s šolami, uradi, zdravstvenimi domovi, sedeži društev in kulturnimi domovi ter trgovinami. Postali so središča svoje okolice in večina se je krepko razširila čez nekdanje ozke srednjeveške meje.
Trg Podsreda
Kot trg se prvič omenja leta 1377 z običajnimi trškimi pravicami in privilegiji, na kar spominja še danes ohranjen sramotilni steber – pranger.
Trg Podsreda je za svoj razvoj izkoristil ozek, podolgovat prostor na nekoliko dvignjeni terasi, in ker ni nikoli presegel njenega roba, je bil vedno varen pred poplavami. Največjo nevarnost urbanih naselij je pomenil požar, ki je bil zaradi mnogih lesenih poslopij, slabih dimnikov in tesne pozidave ter oddaljenosti od vode, težko obvladljiv. To je izkusila Podsreda, ki je kar dvakrat pogorela. Tako so vse hiše v trgu, tudi cerkev, nastale po letu 1798, ko je Podsredo zajel prvi požar.
Izrazito dominanto v naselju predstavlja v začetku 19. st. pozidana cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je nadomestila starejšo stavbo. Današnja Podsreda je zanimiva trška naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. Tlorisna zasnova naselja ima lijakasto obliko. Osrednjo ulico z obeh strani obrobljajo trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na trški prostor in tako tvorijo »fasadni« plašč trga. S svojo lego v prostoru sodi med nekaj izbranih območij izjemnih kulturnih krajin. Naselje ima status kulturnega spomenika.
Trg Kunšperk
Kunšperk, danes naselbinski kulturni spomenik, je nastal kot sejemska vas pod istoimenskim gradom. V 16. stoletju se omenja kot naselje s trškimi pravicami. Skozi Kunšperk in sotesko Zelenjak ob Sotli je tekla prvotna prometna povezava med Podčetrtkom in Brežicami. V naselju so bili nekoč mitnica, obrambni stolp, pokopališče in cerkev sv. Jakoba, ki je pogorela. Od cerkvene opreme sta se ohranila le kamnita konzola in poznogotski leseni kip sv. Jakoba Starejšega.
Leta 1573 se je v teh krajih odvijal eden največjih kmečkih uporov, hrvaško-slovenski kmečki upor. Na vrnitvi iz Planine je prišlo med štajerskim plemstvom in upornimi kmeti do bitke na Kunšperskem polju, v katerem so bili kmetje po trdem boju poraženi. Na nekdanjem trgu se je ohranilo večje število objektov tradicionalne arhitekture. Eden takih je Kravaričeva domačija, ki jo sestavljajo tri stavbe: s slamo krita stanovanjska hiša iz 19. stoletja, svinjak in gospodarsko poslopje s kletjo in kaščo. V bližini hiše je kapelica, posvečena Mariji dobrega srca, ki sta jo leta 1909 postavila Neža in Jožef Kravarič.
Naselje ima status kulturnega spomenika.
Trg Kozje
Kozje sodi med najstarejše trge na obravnavanem območju, po katerem je pokrajina, v katere osrednjem delu leži, dobila ime.
Kozje se kot naselje – Trachendorf omenja že leta 1130, pred letom 1348 je postalo trg. Leta 1802 je postalo sedež župnije in dekanata Pilštanj. Kozje je zaživelo proti sredini 19. stoletja. Leta 1855 je postalo sedež sodnega in davčnega okraja, orožniške postaje in drugih upravnih organov, zaživela sta obrt in gostinstvo. Po drugi svetovni vojni se je razvila industrija: Mont in Dekor, šolstvo, zdravstvo, gostinstvo.
Staro trško jedro še danes ohranja dragoceno arhitekturno dediščino stanovanjskih in gospodarskih objektov, tu je tudi župnijska Marijina cerkev. To so slikovite eno- in dvonadstropne hiše z zanimivimi portali in fasadami ter nekdanja občinska hiša.
Od leta 1991 je Kozje zopet sedež samostojne občine.
Naselje ima status kulturnega spomenika.
Trg Pilštanj
Trg Pilštanj sodi med tista naselja na Kozjanskem, ki ima eno najslikovitejših leg v krajini, nad dolino reke Bistrice.
Prvič je omenjen kot trg že leta 1404, leta 1432 pa so mu podelili trške pravice in s tem tudi pravico do sejma na dan farnega patrona sv. Mihaela. Ohranjen je tudi sramotilni steber – pranger, ki utegne biti iz 17. stoletja, enako kot v Podsredi. Namen kaznovanja na prangerju je bilo predvsem javno zasmehovanje in izpostava.
Pilštanj se ponaša z velikim srebrnim pečatnikom trga iz sredine 15. stoletja. Nosi napis »Sigillium civitas Peilnstain« in ima v sredini pilštanjski grb. Danes ga hrani Posavski muzej v Brežicah.
Pilštanj je začel svojo vlogo izgubljati v 19. stoletju, ko so cesto s pilštanjskega sedla premaknili v dolino. Takrat je večino funkcij prevzelo nižje ležeče Lesično.
Naselje ima status kulturnega spomenika.
