Skip to main content

KOZJANSKI PARK

NOVICE•

POBUDA Z ŽELJO

Vodja Vrtca Zmajček Kozje Simona Jazbec je Mojci Kunst, vodji službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor v Javnem Zavodu Kozjanski park, izrazila željo, da bi pomagali urediti dve gredi ob vstopu v stavbo vrtca, ki sta hkrati neposredno ob parkirnih mestih. Izrazila je željo po lokalnih materialih in da bi bilo čim manj vzdrževanja zaradi bližine parkirišč. Zanima jo tudi, ali bi lahko na vrt Vrtca Zmajček Kozje umestili hišice za divje čebele, čebele samotarke. Ob priložnosti bi prav tako izvedli ustvarjalno delavnico za vrtičkarje.

NA KAJ SMO NAJPREJ POMISLILI

Kot izhodišče za iskanje rešitve za ureditev omenjenih gredic smo najprej želeli poiskati različico zasnove predstavitve kamnin Kozjanskega parka, ki smo jo v vrtu OŠ Kozje pripravili kot učilnico v naravi na šolskem vrtu že leta 2018. Ker pa smo želeli s krajinskega vidika to temo predstaviti na drugačen način, sem pomislila na bogato in izjemno kulturo tradicionalnih vrtov na Kitajskem in Japonskem.

IZHODIŠČE REŠITVE

  • 1 Vrt kamnin kot učilnica v naravi na šolskem vrtu OŠ Kozje
  • 2 Zakaj sem pomislila na kitajski tradicionalni vrt

PRVO IZHODIŠČE – Vrt kamnin – učilnica v naravi na šolskem vrtu OŠ Kozje

Že jeseni leta 2017 je Lidija Čepin, profesorica biologije in kemije na OŠ Kozje, obiskala strokovne delavce v Javnem zavodu Kozjanski park ter prosila za sodelovanje. Želela je preureditev šolskega vrta, kjer bi predstavili kamnine v različici skalnjaka. Geologinja Mojca Kunst je pripravila predlog, katere kamnine bi predstavili v omenjeni učilnici v naravi. Odločila se je za predstavitev kamnin, ki jih najdemo na območju Kozjanskega parka: skrilavi glinavec, dolomitna breča, kalcit, dolomit s kalcitnimi žilami, lehnjak, litotamnijski apnenec, peščenjak, železova ruda, jaspis in diabaz. Lidija Čepin je nalogo pripravljala v okviru biološkega krožka. V vseh fazah ustvarjanja nove podobe šolskega vrta so sodelovali učenci, in sicer spomladi 2018.

DRUGO IZHODIŠČE – Zakaj sem pomislila na kitajski tradicionalni vrt

Izjemno pomemben osnovni element kitajskega tradicionalnega vrta so skale poleg vode, rastlin in različnih stavb.

Kitajska filozofija daoizma je odigrala pomembno vlogo pri ustvarjanju vrtov. Ker daoisti verjamejo, da vsaka prvina v naravi vsebuje svojega duha, je vsak element zasnovan in umeščen z največjim spoštovanjem. S skalami, drevesi in rastlinami ravnajo z vso skrbnostjo. Ko obiskovalec v daoističnem vrtu čas preživlja sam, pomeni, da je obkrožen z zemeljskimi duhovi.

Da bi našli odlične skale, s katerimi so gradili umetne gore, so šli daleč naokoli. Pripravljeni so bili na visok strošek izkopa ribnikov in jezer. Gradili so grote – jame in sadili drevesa. Tako so ustvarili majhne krajine, v katere so umestili objekte, ki so bili namenjeni obiskovalcem. Številne stavbe in mostovi ter pokrite sprehajalne poti obstajajo zato, da pomagajo obiskovalcu opazovati vrtno krajino z najboljšega možnega kota. Ti naj bi z njih občudovali izjemne razglede na prizorišča, ki jih oblikujejo posamezne izjemne skale, rastline, slapovi in vodni motivi. Čeprav ima Kitajska veliko naravnih rastlin, jih v njihovih vrtovih uporabljajo razmeroma malo. Preprosto zato, ker njihovi vrtovi niso toliko domena botanikov, temveč umetnikov in pesnikov.

Zgodba o nesmrtnikih.

Kitajski daoisti so verovali, da nesmrtniki, ljudje, ki so dosegli nesmrtnost kot rezultat razsvetljenja, živijo med veličastnimi oblaki, ki ogrinjajo visoke gorske vrhove. To so bili skrivnostni otoki, skriti v morju megle na severovzhodu obale Kitajske; nesmrtniki so se redko pojavili in ljudje jih niso nikoli dosegli. Leta 140 pr. n. št. je vladar Wu pričel iskati te mistične otoke nesmrtnikov. Želel jih je vprašati, kako je treba živeti, da bi tudi on dosegel večno življenje. Ker pa so bili otoki skriti v morju megle, je moral po dolgoletnem iskanju vladar Wu opustiti iskanje. Vendar pa ni želel kar tako odnehati. Namesto omenjenega iskanja se je odločil, da bo poskušal nesmrtnike zvabiti na kopno z ustvarjanjem mističnih otokov zanje. Nesmrtniki niso nikoli prišli in Wuju povedali, kako postati eden od njih; vendar pa so tako nastali tradicionalni kitajski vrtovi.

OPIS REŠITVE UREDITVE DVEH GREDIC OB VHODU V VRTEC

Glede na prvo izhodišče smo sklenili, da nekako poenotimo ureditev javnih zelenih površin pri OŠ Kozje in Vrtcu Zmajček Kozje. Seveda ureditev na tem obravnavanem mestu, pri vrtcu, ne more biti enaka, kot je pri osnovni šoli. Iščemo drugačno različico iste teme, ki pa naj bo bolj igriva, ker gre za vrtec, in hkrati reprezentativna, ker gre za vhod v vrtec.

KAKO POISKATI NOVO RAZLIČICO: vrt kamnin tokrat pri Vrtcu Zmajček Kozje

Kako se lotiti iskanja nove različice na temo kamnin Kozjanskega parka. Spomnila sem se na izjemno razstavo akademske slikarke in kiparke Irene Romih, ki je tam na začetku 21. stoletja predstavila freske na lehnjaku. S svojo prefinjeno in natančno risbo je v klasični tehniki freske izrisala blazine z različnimi vzorci in razstavo poimenovala NE TIPAJ. Blazine oziroma »povštri« na lehnjaku so bili tako prepričljivi, da se obiskovalci nismo mogli upreti skušnjavi, da ne bi vsaj malce z roko preverili tega »povštra«. Spominjam se, da mi je takrat povedala, da je lehnjak tudi sama brusila, in tako sem bila odločena, da jo prosim za sodelovanje.

Srečale smo se ob gredah, se seznanjale s prostorom in željami vodstva vrtca. Irena Romih je kot izkušena umetnica tako našla rešitev, ki smo jo hitro sprejele.

Glede na željo Simone Jazbec, da bi uporabili lokalna gradiva, se je geologinja Mojca Kunst odločila, da naj na gredah namesto trate prevladuje skrilavi glinavec, ki so ga v Zagorskem potoku nabrali sodelavci Kozjanskega parka Jože Kozole, Simon Žuraj in Nejc Klavžar. Pomagali so tudi študent Mihael Bevc ter dijakinji Dženita Mušič in Selina Božičnik. Skrilavi glinavec je temno sive barve, zelo krušljiv/drobljiv in zato primeren za prekritje podlage omenjenih gred. Pri pripravi gred za skrilavi glinavec je sodelovala tudi Občina Kozje.

Ideja Irene Romih je bila, da poiščemo čim večji kos lehnjaka, ki naj bi po njenem predlogu oblikoval gnezdo Zmajčka, kjer so potem simbolno kot jajca prisotni tudi drugi manjši kosi kamnin, kot so rodoliti, diabaz ter jaspis, ki jih najdemo na območju Kozjanskega parka. Geologinja Mojca nas je popeljala v okolico Pišec, na domačijo Đukić Zdenke in Dušana, kjer je Irena izbrala velik lehnjak, ki so ga Nejc Klavžar, Jože Kozole in Nace Zaletel požrtvovalno uspeli prenesti iz gozda na Pišeškem ter prepeljali do Podsrede. Da bi se ohranil značaj lehnjaka, je ta velik kos ostal skoraj neobdelan, razen zgoraj, kjer je sodelavec Dušan Gombač po navodilih Irene zbrusil kotanjo.

Predlagano gnezdo iz lehnjaka smo postavili na zgornjo večjo gredo, ki ima bolj vodoraven značaj. Tam so še trije kanalizacijski jaški. Zastavili smo si vprašanje, ali jih skriti, in se strinjali, da nekakšno estetsko skrivanje ni umestno, saj je občasno treba zagotoviti dostop do njih. Za poživitev grede s skrilavim glinavcem sive barve smo v manjše žepe prsti posadili homulice, rastline ki ljubijo sonce in odlično prenašajo sušo. Za poudarek smo ob vhodu posadili še grm šmarne hrušice Martin, ki spomladi lepo belo cveti, poleti nas obdari z izjemnimi plodovi in v jeseni svoje listje lepo obarva v oranžnordeči barvi. Pri saditvi rastlin sta sodelovali sodelavki Živa Uranič in Anita Robek.

Malce manjšo gredo ob vhodu v upravo vrtca, kjer je projektant vhod poudaril z visoko navpično betonsko površino, smo podobno prekrili s skrilavim glinavcem. Omenjena pokončna betonska površina je klicala k iskanju rešitve, da tukaj kamne razmestimo s poudarkom v navpični obliki. Irena Romih je pri tem našla rešitev v obliki nam vsem znanega igrala, ko smo na palico natikali obročke različnih barv. Irena Romih je predlagala, da so železno palico zabetonirali na točno izbrano mesto v to spodnjo gredo in nanjo nanizali preluknjane kose ostalih deset kamnin. Železno palico je zabetoniral hišnik Iztok Bračun iz Vrtca Zmajček Kozje. Kamnine je z vso pozornostjo prevrtal sodelavec Simon Žuraj. Irena pa je pripravila tudi skico, kjer so zapisana imena kamnin, njihova starost in lokacija izvora.

Zapisala: Vesna Zakonjšek

Comments are closed.