Pokrajina ob Sotli skozi oči geografov
Pokrajina ob Sotli je prostor izjemne naravne in kulturne raznolikosti, močne lokalne identitete in dragocenih razvojnih potencialov. Hkrati gre za obmejno območje, ki sodi med slabše raziskane slovenske pokrajine. Tri nove geografske monografije – dvodelna Kozjansko. 1. del: geografska podoba pokrajine ob Sotli, Kozjansko. 2. del: pokrajina, človek in družba ter Geografija Sotelskega gričevja, to spreminjajo. Z različnih, a dopolnjujočih se vidikov predstavljajo Kozjansko, Posotelje in Sotelsko gričevje ter tako ustvarjajo doslej najcelovitejšo znanstveno podobo širše pokrajine ob Sotli.
Publikacije bodo javnosti predstavljene 15. oktobra ob 17. uri v Kozjanskem parku, na gradu Podsreda. Dogodek bo priložnost za srečanje z uredniki in avtorji, predvsem pa za skupen razmislek o vrednosti, posebnostih in prihodnosti tega dela Slovenije.
Dvodelna monografija Kozjansko: geografska podoba pokrajine ob Sotli ter pokrajina, človek in družba, ki so jo uredili Jernej Zupančič, Sašo Stefanovski in Jasna Sitar, je nastala na podlagi prispevkov 24. zborovanja slovenskih geografov z naslovom Kozjansko: izzivi trajnostnega razvoja in obmejnosti. Zborovanje je 3. in 4. oktobra 2025 potekalo na gradu Podsreda in v Kozjem ter je bilo namenjeno predstavitvi raziskovalnih dosežkov in poglabljanju znanja o tej pokrajini.
Monografija povezuje naravne in družbene značilnosti Kozjanskega v celovit prikaz pokrajine, njenih razvojnih izzivov in potencialov. Bralca vodi od vprašanj poimenovanja, zamejevanja in pokrajinske identitete do voda, podnebja, prsti, potresne ogroženosti, rabe tal, gozdov in samooskrbnih možnosti. Te vsebine dopolnjuje z obravnavo razvojne prikrajšanosti in perifernosti območja, svetlobnega onesnaženja, dostopnosti volišč, razvoja šolstva, gospodarstva, ekološkega kmetijstva, turizma, kolesarstva ter varstva naravne in kulturne dediščine. Pomembno mesto namenja Kozjanskemu parku kot povezovalcu varstva narave, lokalnega razvoja, kmetijstva, turizma in izobraževanja. Kozjansko predstavlja tudi kot veliko naravno učilnico, v kateri lahko njegove geološke, biološke, geomorfološke in kulturne značilnosti postanejo dragocen vir izkustvenega učenja.
Monografiji tako ne odstirata le današnje podobe Kozjanskega, temveč razkrivata tudi procese, ki pokrajino oblikujejo in spreminjajo. Obenem opozarjata, da oddaljenost od večjih središč in razvojne omejitve ne pomenijo nujno odsotnosti razvojnih priložnosti ter da so lahko ohranjena kulturna pokrajina, naravne vrednote in lokalno znanje trdna izhodišča za premišljen in trajnosten razvoj.
Tretja monografija, Geografija Sotelskega gričevja, ki jo je uredil Tajan Trobec, se podrobneje posveča razmeroma slabo preučeni obmejni obpanonski pokrajini. V njej so predstavljene geomorfološke, podnebne, hidrogeografske ter pedo- in fitogeografske, pa tudi poselitev, razvoj podeželja, regionalni razvoj, ranljivost okolja ter pomen meje na Sotli v zgodovinski in sodobni perspektivi. Posebnost knjige je njena tesna povezanost s terenskim delom. Velik del novih spoznanj namreč temelji na raziskavah treh generacij študentk in študentov geografije, ki so med letoma 2019 in 2024 območje proučevali pod mentorstvom pedagogov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pričujoče monografije niso zgolj knjige o preteklosti in sedanjosti pokrajine temveč tudi strokovna podlaga za njeno prihodnost. Dobro poznavanje voda, podnebnih sprememb in njihovih pokrajinskih učinkov, sprememb rabe tal, razvojnih priložnosti in omejitev, značilnosti podeželja, turizma ter ranljivosti okolja je namreč nujno za premišljeno prostorsko načrtovanje in uspešno udejanjanje trajnostnega razvoja.
V monografijah zbrana spoznanja lahko služijo številnim deležnikom kot so lokalne skupnosti, šole, razvojne ustanove, turistični ponudniki, naravovarstveniki, ter vsem, ki s svojim delom sooblikujejo prihodnost Kozjanskega in Posotelja. Geografija kot povezovalna in presečna prostorska veda z izdajo teh monografij obenem izpolnjuje eno svojih temeljnih poslanstev: z regionalnogeografskim pristopom povezuje raznovrstna spoznanja o naravi, družbi in prostoru v celovito razumevanje pokrajine ter tako ustvarja trdno podlago za odgovoren prihodnji razvoj širšega območja.
Predstavitev na gradu Podsreda bo zato več kot predstavitev treh knjig. Bo povabilo, da pokrajino ob Sotli uzremo celoviteje, samozavestneje in z večjim zavedanjem o njenem resničnem bogastvu. Tri obsežna geografska dela jo postavljajo v novo luč: kot pokrajino, vredno pozornosti in temeljitega raziskovanja, pa tudi skrbno premišljenega prihodnjega razvoja. Pokrajina ob Sotli tako končno dobiva sodoben, sebe vreden geografski portret, kakršnega bi morala imeti vsaka slovenska pokrajina.
Vabljeni 15. oktobra ob 17. uri na grad Podsreda, da skupaj odpremo nove knjige in nove poglede na pokrajino ob Sotli.
Vse tri monografije je mogoče kupiti v spletni knjigarni Založbe Univerze v Ljubljani, njihove elektronske različice pa so bralcem brezplačno dostopne tudi v obliki PDF.
Monografija Kozjansko 1: nakup, brezplačni pdf
Monografija Kozjansko 2: nakup, brezplačni pdf
Monografija Geografija Sotelskega gričevja: nakup, brezplačni pdf
Kunšperk, foto Matevž Lenarčič
