Svete gore nad Bistrico ob Sotli
Svete gore so prastaro kultno in romarsko središče na istoimenskem hribu nad Bistrico ob Sotli (Zagaj).
Na vrhu hriba na nadmorski višini 527 m se nahaja kar pet sakralnih objektov. Osrednja svetogorska cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu, se prvič omenja leta 1265 kot Monte Sancte Marie. Danes zgodnjebaročna Marijina cerkev ima podobo bazilike, ki jo je med leti 1868 do 1871 poslikal Tomaž Fantoni. Oko romarjev v cerkvi najbolj pritegne prestol Marije z Jezusom v cerkveni ladji. Za Marijin kip je zanimivo, da ga preoblačijo.
Po grebenu okoli glavne cerkve stojijo še štiri manjše kapele: Lurška kapela, kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana ter kapeli sv. Jurija in sv. Martina, ki spadata med najstarejše sakralne objekte na Slovenskem. Na kapeli sv. Jurija najdemo nad portalom podobo Oransa – v kamen vrisan relief molečega moža z nečitljivim napisom, ki ga do danes še niso razvozlali.
Od vznožja hriba do vrha Svetih gor nas od leta 2000 spremlja 15 postaj lesenega križevega pota, delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
Pred Marijino cerkvijo lahko občudujemo mogočen kip A. Martina Slomška, delo lokalnega umetnika, domačina Francija Černelča.
Svete gore so bile nekoč zelo obiskano romarsko središče. Glavni romarski shod je 8. septembra, svete maše pa potekajo vsako nedeljo od 1. maja do Martinove nedelje.
Vrh Svetih gor nudi lep razgled na hrvaško Zagorje, Donačko goro in Boč, ob lepem vremenu pa je videti tudi obronke Pohorja in Kamniške Alpe.
Do Svetih gor se lahko odpravite tudi peš iz Bistrice ob Sotli po nekdanji 2,2 km dolgi romarski pešpoti ali iz gradu Podsreda po 9 km dolgi gozdni poti.
