MEDNARODNA NAGRADA UNESCO MELINA MERCOURI
O UNESCU
UNESCO je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Ustanovljen je bil leta 1945, sedež ima v Parizu. V Sloveniji so programi UNESCA koordinirani v okviru Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Urad za UNESCO).
UNESCO-vi programi prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so definirani v Agendi 2030, katero je leta 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.
O NAGRADI UNESCO GREECE MELINA MERCOURI
Mednarodna nagrada UNESCO – Greece Melina Mercouri je bila ustanovljena leta 1995 – podeljuje se za izjemno delovanje na področju varstva in upravljanja svetovnih kulturnih krajin, namenjena je kulturni krajini, kjer se izvajajo številne aktivnosti za ohranitev in trajnostno upravljanje. Poimenovana je po Melini Mercouri, nekdanji grški ministrici za kulturo, ki je bila močna zagovornica celostnega varovanja.
Nagrada se podeljuje vsaki 2 leti in je finančno ovrednotena, znaša 30 000 dolarjev.
Nagrajenca je izbrala Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca, na priporočilo mednarodne komisije, katere člani prihajajo iz vseh kontinentov sveta, iz Francije, Brazilije, Benina, Bahraina in Avstralije in so strokovnjaki na področju ohranjanja svetovne dediščine.
O MELINI MERCOURI (1920 – 1994)
Bila je grška filmska in gledališka igralka, pevka, pisateljica in političarka.
Največje mednarodno priznanje kot igralka je prejela z nagrado za glavno žensko vlogo na Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu leta 1960, za vlogo v filmu Nikoli v Nedeljo (Never on Sunday), v katerem je odpela tudi popevko »Ta Pedia tou Pirea« na Slovenskem znano kot »Otroci Pireja«.
Leta 1981 je postala tudi ministrica za kulturo v prvi grški vladi.
O PRIJAVI
V spomladanskem času smo od pristojnega ministrstva – Ministrstvo za okolje in prostor prejeli pobudo za prijavo. Letos naše zavarovano območje praznuje 40 let in tudi to je bil eden od razlogov, da smo se odločili za prijavo na natečaj, želeli smo tudi na globalni ravni predstaviti naše številne projekte in aktivnosti, ki smo jih v 40 letih delovanja izvajali v korist ohranjanja narave in kulturne krajine.
Znotraj javnega zavoda Kozjanski park sta prijavo pripravili Vesna Zakonjšek in Barbara Ploštajner, intenzivno pa smo sodelovali s konservatorko Andrejo Mihelčič Koželj iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje.
Javni zavod Kozjanski park je bil izbran med več kot 47 prijavljenimi nominacijami, v Sloveniji smo prvi prejemniki te nagrade, v Evropi tretji in v svetu trinajsti.
O KOZJANSKI KRAJINI
Kot so zapisali podeljevalci nagrade, v Kozjanskem parku upravljajo z izjemnim območjem v Sloveniji, ki obsega skupaj 314 enot nepremične kulturne dediščine in 66 naravnih vrednot. Za pestro krajino so značilni predalpski gozdnati hribi, ki se zlivajo v razgibano gričevje, to pa nato preide v rodovitno ravnino ob reki Sotli. Najpomembnejši elementi te kulturne krajine so travniški sadovnjaki in sadni vrtovi, ki pomembno prispevajo k izjemni biotski raznovrstnosti območja. Visoka stopnja biotske raznovrstnosti uvršča Kozjanski park med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000.
Skrbniki te edinstvene kulturne krajine so predvsem njeni prebivalci, lokalne skupnosti, kulturni dogodki in festivali, ki pomembno pripomorejo k njenemu ohranjanju.
O PODELITVI NAGRADE
Nagrada UNESCO Greece Melina Mercouri je bila Javnemu zavoda Kozjanski park podeljena 22. novembra 2021 na sedežu UNESCA v Parizu. Podelitve smo se udeležile predstavnice JZ Kozjansi park – direktorica Mojca Kunst, Vesna Zakonjšek in Barbara Ploštajner ter predstavnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Območne enote Celje Andreja Mihelčič Koželj.
Na dogodku, namenjenem samo podelitvi nagrade in priznanja Kozjanskemu parku so spregovorili Audrey Azoulay – generalna direktorica UNESCA, Maria Diamantopoulou – ambasadorka Grčije za UNESCO, Lina Mendoni – Ministrica za kulturo in šport Republike Grčije ter Mojca Kunst, direktorica JZ Kozjanski park. Na dogodku sta bila predstavljena dva filma – prvi je bil namenjen nagradi, drugi pa predstavitvi zavarovanega območja Kozjanskega parka.
Priznanje in nagrado je direktorici Mojci Kunst v simbolnem pomenu podelila grška ministrica za kulturo in šport ga. Lina Mendoni z izročitvija kipa grške boginje Hygee, boginje zdravja kot simbola prihajajočih boljših časov na področju svetovnega zdravja.
kip grške boginje zdavja Hygee 
Na podelitvi so bili prisotni predstavniki Veleposlaništva Republike Slovenije v Franciji.
Številne ugledne prisotne predstavnike veleposlaništev, vlad, strokovnjakov povezanih z ohranjanjem svetovne dediščine in UNESCOVIMI programi je podoba krajine Kozjanskega parka in dejavnosti Javnega zavoda Kozjanski park izjemno navdušila. Podobe Kozjanskega parka, ki se vrtijo na velikem zaslonu največje dvorane na UNESCO, bodo ostale zapisane v spominih, ki bodo šli naokrog po celem svetu.
OB SVETOVNO POMEMBNI NAGRADI
Od vsega začetka strokovna ekipa zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka zagovarja celosten pristop pri upravljanju območja parka – rezultat tovrstnega pristopa je izjemno širok nabor dejavnosti in aktivnosti, ki jih izvaja javni zavod kozjanski park
Nagrado dojemamo kot priznanje, da smo 40 let sestavljali pravilne odločitve, aktivnosti, dejanja, kar so opazili tudi v Parizu na sedežu UNESCA.
Za nagrado smo zaslužni vsi zaposleni, vsi nekdanji sodelavci in seveda prebivalci zavarovanega območja in tudi širšega biosfernega območja.
Kozjanski park in širše območje ima Unesco status biosfernega območja, letos smo pridobili tudi ugledno nagrado Unesca za kulturno krajino. Vsekakor bi želeli in se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo ime Unesco znali izkoristiti v smeri, da bo življenje na Kozjanskem lažje, da bodo tudi mladi videli priložnosti in si znali ustvariti delovno mesto v domačem okolju.
Vsekakor pa je največji izziv uskladiti, uravnotežiti razvojno naravnanost območja s cilji ohranjanja narave in podobe kulturne krajine. Ob razumevanju širše skupnosti, da je trajnostni razvoj, ohranjene vrste rastlin in živali, ki jih drugje poznajo le iz učbenikov ter podoba pestre kozjanske krajine lahko naša edinstvena prednost verjamemo, da nam bo to uspelo.
Barbara Ploštajner in Vesna Zakonjšek
