Letos je Praznik kozjanskega jabolka praznoval že svojo 26. izvedbo in tudi tokrat presegel vsa pričakovanja. V Podsredi se je zbralo izjemno število obiskovalcev – natančne številke so težko določljive, a po ocenah vseh soustvarjalcev praznika smo ponovno zabeležili več kot 25.000 obiskovalcev. »Jabka«, kot našemu prazniku radi rečejo domačini, je danes eden največjih in najbolj prepoznavnih ekološko obarvanih sejmov v Sloveniji in širše.
Dogajanje je potekalo že od 5. oktobra, svoj vrhunec pa je doseglo drugi vikend oktobra – v soboto in nedeljo, 11. in 12. oktobra 2025.
Kozjansko jabolko ostaja simbol povezanosti med naravo, človekom in tradicijo. Dogajanje je bilo tudi letos izjemno pestro – obiskovalci so lahko uživali v sejemskem vrvežu, kulturnem programu, otroških delavnicah ter številnih kulinaričnih doživetjih, ki so poudarjala pomen domače, zdrave in sonaravne hrane.
S soncem obsijan vikend je praznik naredil še posebej živahen in poln pozitivnega utripa. Sejem je gostil več kot 180 ponudnikov na 155 bogato obloženih stojnicah, kjer so se predstavili pridelovalci sadja, ekološke kmetije, rokodelci, društva, osnovne šole in vrtci ter številne druge organizacije, ki s svojimi idejami prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja.
V nedeljo, 5. oktobra 2025, smo načrtovali Pohod po kozjanskih sadovnjakih, s katerim tradicionalno začnemo vsakoletni praznik. Tokrat nam je močno deževje žal preprečilo, da bi se podali po novi Jabolčni poti. Kljub slabemu vremenu se je na startu zbralo nekaj nadobudnih pohodnikov, ki smo jih popeljali na ogled novega Interpretacijskega centra, nad videnim pa so bili iskreno navdušeni.
V torek, 7. oktobra 2025, se je praznično dogajanje nadaljevalo z dopoldanskim odprtjem novega Interpretacijskega centra »V sadovnjaku« in Jabolčne poti, ki smo ju uredili v okviru projekta Oblikovanje javne turistične infrastrukture Kozjanskega parka kot podpora trajnostnemu turizmu (Jabka). Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, slavnostni trak pa je prerezala ga. Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem. Dogodka se je udeležilo približno 90 obiskovalcev, med njimi tudi predstavniki lokalnih skupnosti. Program so s pesmimi popestrili učenci Osnovne šole Lesično.
V Sadovnjaku Kozjanskega parka na Gradišču pri Podsredi je lesen objekt preurejen v sodoben interpretacijski center, obdan z visokodebelnimi travniškimi sadovnjaki. Zasnovana je bila tudi nova 4,2 km dolga Jabolčna pot z dvanajstimi informacijskimi tablami, ki obiskovalcem predstavljajo naravno in kulturno dediščino območja. Z novim interpretacijskim centrom in Jabolčno potjo je Kozjanski park pridobil pomembno turistično točko, ki prispeva k ohranjanju kulturne krajine ter spodbuja trajnostni turizem.
Popoldne smo na gradu Podsreda odprli še fotografsko razstavo »Travniki in raznolikost življenja na travnikih«, ki je nastala v okviru čezmejnega projekta CarEx – V skrbi za suhe travnike. V sklopu projekta smo pripravili tudi fotografski natečaj, na katerega se je odzvalo 62 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške, ki so skupaj poslali 165 fotografij. Strokovna komisija je izbrala 30 najboljših del, med njimi pet nagrajenih: Ema Baškovič, Simon Rebula, Martin Uranič, Erika Bucalo in Stojan Škoda. Razstava obiskovalcem ponuja vpogled v lepoto in raznolikost travnikov ter bo na ogled na podstrešju gradu Podsreda vso trajanje praznika.
V sredo smo otvorili tradicionalno razstavo starih sort jabolk, ki jo je letos dopolnila tudi razstava ilustracij Paula Veenvlieta. Razstava starih sort jabolk je stalnica Praznika kozjanskega jabolka, ki vsako leto zaživi v novi preobleki. Priprave se začnejo že poleti, ob zorenju zgodnjih sort, ki jih do razstave skrbno hranimo v hladilnici. Za razstavo je vsako leto odgovoren Adrijan Černelč, ki je letos obiskovalcem predstavil 52 različnih sort jabolk, kar priča o izjemni biotski raznovrstnosti območja.
Paul Veenvliet je predstavil ilustracije živali in rastlin, tesno povezanih z naravo, ter obiskovalce spomnil: »Narava uči umetnost.« Veenvliet, po rodu Nizozemec, že 25 let živi v Sloveniji in v svojih ilustracijah združuje znanje biologa in naravoslovnega vodnika. Odprtje razstav je obogatil mladi pianist Aljaž Čepin iz Lesičnega. Oba razstavljena programa sta bila na ogled ves čas praznika.
Četrtek je bil tradicionalno posvečen Aškerčevemu večeru, ki od leta 2013 povezuje lokalne kulturnike. Letošnji, 13. Aškerčev večer, je bil posvečen Cirilu Zlobcu ob 100-letnici rojstva, izjemnemu ustvarjalcu, humanistu in poetu. Njegovo življenje in delo so predstavili Recitacijska skupina iz Bistrice ob Sotli, recitacijski tandem iz Kozjega roga in učenki Osnovne šole Bistrica ob Sotli. Slišali smo tudi samospev Poet v izvedbi Milene Kunej ob spremljavi Urške Roškar Imenšek, ki ga je uglasbila Špela Avsenak. Glasbeni del so popestrili Rajhenburški oktet, Daša Berglez, Mimi Rainer in Andrej Černelč.
S tem se je praznični teden prevesil v svoj vrhunec – glavno sejemsko dogajanje 26. Praznika kozjanskega jabolka, ki se je tradicionalno odvilo 11. in 12. oktobra 2025.
Sobotno dogajanje smo ob 10. uri začeli s slovensko Zdravljico, ki sta jo ubrano zapela Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli in Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini. Zbrane smo nagovorili direktorica Kozjanskega parka, mag. Valerija Slemenšek, in županja Občine Kozje, ga. Milenca Krajnc, ki sta poudarili pomen povezovanja skupnosti in ohranjanja naravne dediščine Kozjanskega parka. Slavnostni dogodek je s svojo prisotnostjo počastil tudi minister za naravne vire in prostor, g. Jože Novak, ki je ob tej priložnosti podelil tudi naziv Carjevič leta – priznanje, ki ga že sedemnajsto leto zapored prejme najskrbnejši lastnik visokodebelnega travniškega sadovnjaka na območju Kozjanskega regijskega parka.
Letošnji naziv Carjevič leta 2025 je prejel g. Andrej Kolar iz Pilštanja, ki je med petnajstimi ocenjenimi kandidati zbral največ točk. Z družino vodi manjšo kmetijo v Starem trgu pod Pilštanjem, usmerjeno v sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Na približno 0,6 hektarja travniškega sadovnjaka z več kot 100 visokodebelnimi drevesi ohranja tradicionalne in avtohtone sorte sadja. Posebnost kmetije so drevesa rumenega drena in izdelki iz drnulj, po katerih je območje Pilštanja prepoznavno.
Kot aktiven član Turističnega društva Pilštanj in lokalni turistični vodnik pomembno prispeva k promociji Kozjanskega parka ter ohranjanju travniških sadovnjakov. Po podelitvi smo g. Kolarja simbolično ustoličili na sadjarskem tronu na dvorišču uprave Kozjanskega parka.
Na koncu smo podelili tudi kolektivno blagovno znamko Sožitje-Kozjanski park, ki je bila letos podeljena Bojanu Gučku iz Kozjanske domačije in Simonu Rogina iz Vinarstva in apartmajev Marof. Pravico do uporabe blagovne znamke podeljujemo ponudnikom znotraj območja Kozjanskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, ki svoje izdelke pridelajo in predelajo na naravi in ljudem prijazen način. Z letošnjima dobitnikoma je pravico do uporabe blagovne znamke pridobilo že 37 ponudnikov.
Bojan Guček – Kozjanska domačija
Kozjanska domačija je obnovljena kulturna dediščina in turistična kmetija z nastanitvijo, kjer se obiskovalci potopijo v avtentično izkušnjo življenja na Kozjanskem. Ob dveh več stoletij starih domačijah si lahko ogledajo čebelnjak, kozolca in razstavo starinskih predmetov. Ponudbo dopolnjuje domača kulinarika, jabolčni sok, jabolčnik ter posebna penina Kozjanka. Na domačiji ohranjamo nesnovno dediščino s prikazi starih obrti, običajev in pesmi, njen lastnik pa je mojster slamokrovec.
Simon Rogina – Vinarstvo in apartmaji Marof
Vinarstvo in apartmaji Marof v Bistrici ob Sotli predstavljajo sodobno družinsko turistično kmetijo s štirimi apartmaji, wellnessom in vinogradniško tradicijo. Z veliko ljubezni pridelujemo vrhunska vina ter skrbimo za travnike, gozdove in polja z žiti in bučami. Gostom ponujamo mirno okolje, avtentična doživetja, možnost najema e-koles in prostor za srečanja. Kmetija deluje v sožitju z naravo, uporablja lokalne pridelke in obnovljive vire energije ter uresničuje trajnostno vizijo, ki povezuje spoštovanje, sodelovanje in ohranjanje podeželskega življenja.
Ob 11. uri je svoja vrata odprla razstava gob, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali ob gospodarskem poslopju pri Slovensko-bavarski hiši. Razstavo že tradicionalno pripravlja Gobarsko društvo Kozjansko–Kozje, ki uspešno deluje že 19 let in šteje več kot sto članov. Letos je bilo razstavljenih kar preko 205 različnih vrst gob, kar je omogočila ugodna kombinacija toplega in vlažnega vremena. Za strokovno določitev vrst je poskrbel g. Slavko Šerod iz Mikološke zveze Slovenije.
Dogajanje smo nato preselili na trg Podsreda, kjer se je ob 12. uri začelo težko pričakovano tekmovanje v peki štrudla. Vizvirni kulinarični preizkušnji se je pomerilo osem ekip, vsaka s po dvema članoma. Tekmovalci so s seboj prinesli kilogram že pripravljenega vlečenega testa, na prireditvenem prostoru pa ga raztegnili in napolnili z jabolki iz visokodebelnih sadovnjakov, ki smo jih priskrbeli mi. Poleg tega so bili na voljo še sladkor, olje, moka in servirni krožnik. Pravila so jasna – štrudl lahko vsebuje le drobtine, cimet, limono, vaniljev sladkor in mleti sladkor, jabolka pa morajo ostati z lupino. Pečeni štrudli so bili okrašeni in predani komisiji v oceno.
Strokovna komisija v sestavi: Dušan Andrej Kocman (častni občan Občine Kozje in predsednik komisije), Jasmina Resnik (Pekarna Resnik), Francka Javeršek (Društvo kmetic Ajda) in Tatjana Kotnik (Kozjanski park) je imela zahtevno nalogo – vsi štrudlji so bili odlični. Ocenjevali smo zunanji videz, sredico, okus testa in nadeva ter dekoracijo, skupaj do maksimalno 40 točk.
Naziv najboljši štrudl 2025 sta si prislužili Stanka Alegro in Irena Vavričuk iz Društva kmetic Ajda. Drugo mesto sta zasedli dijakinji Nina Kovač in Sara Skrbinek iz ekipe Kraljici štrudla (Izobraževalni center Piramida Maribor), tretje mesto pa je osvojila ekipa Štajerskega vala – novinarka Katja Žolgar in lanska mlečna kraljica Alina Zupanc.
Izvedli smo tudi tradicionalno tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu. Med tekmovalci je bil ponovno večkratni zmagovalec in rekorder iz leta 2023, Martin Magdalenc, ki je tudi letos prilupil najdaljši olup, dolg 6,87 m. Drugo mesto je osvojil Matija Recko (3,45 m), tretje pa Olga Simončič (3,14 m).
Oba dneva je potekal izjemno pester kulturni program, v katerem je nastopilo 19 skupin s skupno več kot 285 člani iz Slovenije in Hrvaške. Od ljudskih pevcev, godcev, plesnih in folklornih skupin, zborov in godb do ansamblov in harmonikarjev – vsak nastop je obiskovalcem pričaral nepozabne trenutke.
Med nastopajočimi smo lahko videli in slišali: MePZ Bistrica ob Sotli, MePZ Zarja Šentvid pri Planini, Folklorno skupino DU Brežice, Tamburaško skupino KUD Vrhoplje pri Moravčah, Ženski pevski zbor KD Orlica Pišece, vokalista Mateja Lebiča, harmonikarja Tonija Sotoška, plesno skupino Colorado Country Line Dance, Folklorno skupino Spomin iz Sevnice, Folkloro in tamburaški orkester KUD-a Horvatska iz Hrvaške, Folklorno skupino Duplo iz Pišec, Ljudske pevce s Prevorja, mlade plesalke Hoops Dance, Country plesno skupino Vrtičkarji, narodno-zabavni ansambel Vetrnjaki, Ljudske pevce Bizeljsko, Pilštanjske gospodarje ter MoPZ Kozjanski park Kozje.
Sobotni večer smo zaključili z zabavo pod šotorom z glasbeno skupino Makadam, ki je obiskovalce navdušila s poskočnimi ritmi.
V soboto zvečer je na bližnjem igrišču v organizaciji ŠD Podsreda potekal veteranski turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovale tri ekipe. 1. mesto je zasedla domača ekipa Športnega društva Podsreda, 2. mesto so si priigrali Poštarji iz Krškega, 3. mesto pa nogometaši iz ŠD Bistrica ob Sotli.
Oba dneva so v popoldanskih urah na dvorišču pri upravi Kozjanskega parka potekale otroške jabolčne ustvarjalnice. Otroci so izdelovali jabolčne krone in zapestnice, barvali pobarvanke, se preizkusili v igri metanja lesenih jabolk, ustvarjali kvačkane verižice in knjižne kazalke, risali fraktale ter se igrali z poslikavo obraza. Delavnice smo izvajali sodelavke Kozjanskega parka v sodelovanju s projekti Car-Ex in UTŽO, ter Knjižnico Šmarje pri Jelšah.
Mlajši obiskovalci so se lahko vozili tudi s poniji, vsi obiskovalci pa so uživali v vožnji s pravo kočijo.
V soboto, 11. oktobra 2025, je dogajanje v živo spremljal Val 202, ki je obiskovalcem omogočil, da so preko radijskih valov začutili sejemsko vzdušje in spoznali Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje.
Za lačne in žejne obiskovalce smo poskrbeli v okviru odprte »Kuhne na jabki«, kjer so obiskovalce razveseljevali: Kozjanski dvor, Kmetija Kunej, Lovska družina Kozje, Mia Mia Catering, Chef Borut Jovan – Heart Made, Langoš Vinarium, Gostilna Pri Jerneju in MAZA. Za okusen jabolčni štrudl je skrbela Domača pekarna Resnik.
Nedelja, 8. oktobra, nam je zopet postregla z bogato obloženimi stojnicami, zanimivim kulturnim programom in športnimi aktivnostmi.
Ob 10.30 smo se podali na družabno kolesarjenje »Z jabko na kolo«, ki ga že vrsto let organiziramo v sodelovanju s Kolesarsko sekcijo Orans iz Bistrice ob Sotli. Na 14 km dolgo traso se je podalo 28 kolesarjev, med njimi veliko otrok. Trasa je vodila od Podsrede do Lastniča, skozi Brezovec pri Polju, Vrensko Gorco in Ješovec pri Kozjem ter se zaključila na trgu Podsreda. Kolesarjenje je potekalo v zaprti vožnji, prilagojeni najpočasnejšemu udeležencu, kar je ustvarilo sproščeno in družabno vzdušje. Kolesarje smo v Lastniču, na kmetiji Ivanušič, prijazno sprejeli in pogostili.
Pol ure kasneje smo izvedli rekreativni tek »S tekom kozjanskega jabolka do bolj zdravega življenja«, ki ga že 18. leto organiziramo v sodelovanju s Športnim društvom Podsreda. Rekordno število 38 tekačev se je podalo na 5,8 km dolgo traso, ki je vodila od trga Podsreda, čez naselje Strmec, po kolovozni poti mimo gradu Podsreda in skozi gozd nazaj do cilja po asfaltirani lokalni cesti. Najhitrejši med moškimi je bil Jan Mlakar (28:39), sledila sta Boštjan Plevnik in Gaber Sikošek. Med ženskami je bila najhitrejša Doroteja Kozmus (35:07), drugo mesto je osvojila 10-letna Blažka Preskar, tretje pa Ajda Sikošek. Veseli smo, da je bilo med tekači veliko mladih udeležencev.
V času praznika, od 5. do 12. oktobra 2025, je potekal fotografski Ex-tempore Kozjansko jabolko 2025, kjer so ljubitelji fotografije lahko ujeli zanimive motive. Več informacij o natečaju je na voljo na spletni strani: www.kozjanskojabolko.si.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi letošnjega Praznika kozjanskega jabolka: vsem razstavljavcem, društvom, nastopajočim, prostovoljcem, ponudnikom, sodelavcem Kozjanskega parka, partnerjem, podpornikom, sponzorjem, tehničnim ekipam, varnostnikom, gasilcem in seveda vsem domačinom Podsrede. vsi ste zaslužni zato, da praznik zaživi v vsej svoji lepoti.
