Muzejske zbirke

Območje Kozjanskega parka se ponaša z vrsto muzejskih in ljubiteljskih zbirk. Nekatere med njimi so urejene na ogled in kažejo obiskovalcem vso domiselnost nekdanjih prebivalcev tega območja. Tako so na ogled Levstikov mlin in Javerškova domačija v Podsredi, Muzej v Podčetrtku z vso kmečko opremo, dela likovnih pedagogov na Pilštanju, etnografska zbirka Marije Sušnik, majolike Lee Babič in Travnikova zbirka starin na Bizeljskem, Pleteršnikova domačija in Kovaški muzej v Pišecah, Kravaričeva domačija v Kunšperku, muzejska učilnica moje mame v Kozjem, Sodstvo v Kozjem in Kroflnov mlin v Kozjem.

Etnografska zbirka Marije Sušnik, Pišečka cesta 35, Bizeljsko

Na najlepšem predelu vinsko turistične ceste, ki povezuje pretežno vinogradniške predele, je ohranjena stara Filova domačija, v kateri se nahaja zbirka Marije Sušnik z okoli 2000 predmeti. V hiši in gospodarskem poslopju je stalna razstava, na ogled so kmetijska oprema, posoda, orodja, knjižno in fotografsko gradivo s poudarkom na vinogradništvu. Predmete so darovali ali odstopili v hrambo številni krajani Bizeljskega.

Informacije: www.bizeljsko.si

Muzejska učilnica moje mame, Kozje

V samem središču kraja, je kozjanski rojak Marjan Marinšek uredil muzejsko učilnico iz časov Kraljevine Jugoslavije. Tu je predstavljen kompleten razred z lesenimi klopmi in šolsko tablo. Na ogled je tudi pregled slovenskih prvih čitank iz 19. in 20. stoletja, prve računice, šolske tablice, stare šolske torbice, peresniki in peresa, slike za nazorni pouk …

Ogled: ključ dobite na Občini Kozje ali Kava baru pri Nuši (o3 5 801 244)
Informacije: 041/679 097 – Niko Marovt, župnik ali 041/735 273 – Andrej Kolar, lokalni turistični vodnik
Možen je tudi ogled predstave Pouk po starem, v sodelovanju z Osnovno šolo Kozje

Pleteršnikova domačija, Pišece

Maks Pleteršnik (1840-1923), naš veliki jezikoslovec, je bil rojen in je tudi pokopan v Pišecah. V zgodovino slovenskega naroda se je vpisal s svojim najvažnejšim delom Slovensko-nemškim slovarjem. Gradivo zanj je zbiral in urejal 20 let. V njegovi rojstni hiši je urejena spominska zbirka. V treh sobah so na ogled pohištvo in osebni predmeti Maksa Pleteršnika, največ je prav njegovih knjig. Za domačijo danes skrbi Društvo Pleteršnikova domačija.

Informacije: www.pisece.si

Kroflnov mlin, Kozje

Ob izteku Bistrega grabna stoji Kroflnova domačija z dvema poslopjema, hiša z nekdanjim mlinom in gospodarskim poslopjem je stisnjena na ozko polico med potokom in skoraj previsno steno strmega hriba Kozjeka. Nekoč je bila dom mlinarja, kleparja – špenglerja, mizarja in delavca v bližnjem industrijskem obratu. Do prve polovice 19. stoletja je tu stala še žaga.

Mlin je bil obnovljen med leti 1998 in 2000. V nekdanjem stanovanjskem delu je na ogled stalna muzejska zbirka, prirejajo pa tudi občasne razstave.

Informacije: www.kozje.si

Sodstvo v Kozjem, Kozje

Sodišče in z njim zapor, se je v tako imenovani Občinski dom preselilo leta 1932. Razstava Sodstvo v Kozjem zavzema celične prostore nekdanjih zaporov. V posameznih celicah je prikazano delo kozjanskega sodišča, pisarniške ostaline okrajnega sodišča v Kozjem, raznovrstno gradivo iz dejavnosti sodnijske in notarske pisarne, zadnji razstavni prostor pa predstavlja zaporniško celico iz časa delovanja zaporov.

Ogledi: Kip vizija, 03-90-95-066.

Slovensko-bavarska hiša, Podsreda 36

Nekdanja kaplanija je bila po obsežni prenovi spremenjena v sedež Slovensko-bavarskega društva. Ko je to čez nekaj časa nehalo aktivno delovati, je ostalo ime. Po prenovi je dobila trojno funkcijo: postala je razstavišče, zbirališče članov društva, in prostor za verouk in vaje cerkvenega pevskega zbora.

Pod streho sta urejena dva apartmaja.

Javerškova domačija, Podsreda 93

Tu se je leta 1864 rodila Marija Javeršek, mati Josipa Broza Tita. Leta 1979 je bil del stavbe spremenjen v muzej in tu so na ogled veža s črno kuhinjo, »hiša« in »kamra«. Prostori so opremljeni z originalnim pohištvom in predstavljajo bivalno kulturo takratnega časa.

Do Javerškove domačije se lahko sprehodimo od parkirišča na Trebčah (10 min). Pot nas pelje po slikovitem lesenem mostu čez reko Bistrico, mimo apnenice, kjer so nekoč žgali apno in mimo Nežine hiške, kjer je pred pol stoletja živela šivilja Neža. Od tu se lepo vidi vhod v sotesko reke Bistrice, ki je ena najlepših sotesk v vzhodni Sloveniji.