Trgi
Pod gradovi in na stičišču pomembnih prometnih poti so nastajala strnjena naselja, ki so počasi prerasla v trge (Kunšperk, Podsreda, Kozje, Pilštanj, Podčetrtek). Večina jih nastala v 14. in 15. stoletju. Lega trgov pod pomembnimi cestnimi prelazi in klanci ali na vrhu njih je pospeševala naselitev obrtnikov, ki so bili pomembni za prevoznike in tovornike. Med njimi so bili kovači, kolarji, jermenarji, sedlarji, vrvarji in ostali. Cestne razmere so zahtevale postanek, odmor, popravila, pretovarjanje in prenočevanje.
Pomembno vlogo v trgih je imela trgovina s privilegiranimi letnimi sejmi, ki so se jim kasneje pridružili še tedenski tržni dnevi. Tržna naselja imajo zato izoblikovan tržni prostor, kjer se je lahko odvijalo trgovanje. Trgi so lahko opravljali tudi sodne funkcije, kot zunanji znak sodstva sta ohranjena dva sramotilna stebra ali prangerja (v Podsredi in na Pilštanju), namenjena prestajanju kazni.
Kot trg se prvič omenja leta 1377 z običajnimi trškimi pravicami in privilegiji, na kar spominja še danes ohranjen sramotilni steber – pranger.
Trg Podsreda je za svoj razvoj izkoristil ozek, podolgovat prostor na nekoliko dvignjeni terasi in ker ni nikoli presegel njenega roba, je bil vedno varen pred poplavami. Največjo nevarnost urbanih naselij je pomenil ogenj, ki je bil zaradi mnogih lesenih poslopij, slabih dimnikov in tesne pozidave ter oddaljenosti od vode, težko obvladljiv. To je izkusila Podsreda, ki je kar dvakrat pogorela. Tako so vse hiše v trgu, tudi cerkev, nastale po letu 1798, ko je Podsredo zajel prvi požar.
Izrazito dominanto v naselju predstavlja v začetku 19. st. pozidana cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je nadomestila starejšo stavbo. Današnja Podsreda je zanimiva trška naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. Tlorisna zasnova naselja ima lijakasto obliko. Osrednjo ulico z obeh strani obrobljajo trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na trški prostor in tako tvorijo “fasadni “ plašč trga. S svojo lego v prostoru sodi med nekaj izbranih območij izjemnih kulturnih krajin. Naselje ima status kulturnega spomenika.
V eni od trških hiš, Sotoškovi domačiji, je danes uprava Kozjanskega parka.
Po bližnji okolici Podsrede nas pelje pešpot Podsreda, ki povezuje naravne in kulturne zanimivosti, en odcep pešpoti vodi po gozdu do gradu Podsreda.
Kunšperk, danes naselbinski kulturni spomenik, je nastal kot sejemska vas pod istoimenskim gradom (Königsberg nem. – kraljevi hrib). Skozi Kunšperk in sotesko Zelenjak ob Sotli je tekla prvotna prometna povezava med Podčetrtkom in Brežicami. V naselju so bili nekoč mitnica, obrambni stolp, pokopališče ter cerkev sv. Jakoba. Prav tako je zob časa zabrisal sledi za cerkvijo sv. Katarine, ki je stala v pobočju nad naseljem. Od cerkvene opreme sta se ohranila le kamnita konzola in poznogotski leseni kip sv. Jakoba starejšega.
Leta 1573 se je v teh krajih odvijal eden največjih kmečkih uporov, hrvaško-slovenski kmečki upor. Na povratku iz Planine je prišlo na Kunšperskem polju do bitke med upornimi kmeti, ki jih je vodil Ilija Gregorič in štajerskim plemstvom, kateremu so priskočili na pomoč tudi ljudje iz kunšperskega gradu. Kmetje so bili po trdem boju poraženi.
V vasi se je ohranilo večje število objektov tradicionalne arhitekture. Eden takih je Kravaričeva domačija, ki jo sestavljajo tri stavbe: s slamo krita stanovanjska hiša iz 19. st., svinjak in gospodarsko poslopje s kletjo ter kaščo. V bližini hiše je kapelica, posvečena Mariji dobrega srca, ki sta jo leta 1909 postavila Neža in Jožef Kravarič.
Lastnik domačije je družina Kravarič, ki stanuje v bližini (kontakt: Marica Kravarič, 03/580-40-88, 031/763-997).
Kozje sodi med najstarejše trge na obravnavanem območju, po katerem je pokrajina, v katere osrednjem delu leži, dobila ime.
Kozje se kot Trachendorf omenja že leta 1130, trg pa je tu nastal šele v 14. stoletju.
Staro trško jedro še danes ohranja dragoceno arhitekturno dediščino stanovanjskih in gospodarskih objektov, tu je tudi župnijska Marijina cerkev. To so slikovite eno- in dvonadstropne hiše z zanimivimi portali in fasadami. Posebej izstopata hiši št. 34 z letnico 1833 in hiša št. 46 iz okoli leta 1840.
Nekdanji trgi so z razvojem preraščali svojo ozko srednjeveško vlogo in vanje je prihajalo novo življenje s šolami, uradi, zdravstvenimi domovi, sedeži društev in kulturnimi domovi ter trgovinami. Postali so središča svoje okolice in večina se je krepko razširila čez nekdanje ozke srednjeveške meje. V nekdanjem trgu je danes sedež občine Kozje.
Trg Pilštanj sodi med tista naselja na Kozjanskem, ki ima eno najslikovitejših pozicij v krajini, nad dolino Bistrice.
Prvič je omenjen že leta 1404, leta 1432 pa so mu podelili trške pravice in s tem tudi pravico do sejma na dan farnega patrona sv. Mihaela. Ohranjen je tudi star sramotilni steber »pranger«, ki utegne biti iz 17. stoletja, torej enako kot v Podsredi. Gre za redek relikt predterezijanskega sodstva, kakršnih se je na slovenskem ozemlju ohranilo zelo malo.
Pilštanj se ponaša s srebrnim pečatnikom trga iz sredine 15. stoletja, ki je eden najlepših. Nosi napis »Sigillium civitas Peilnstain« in ima v sredini pilštanjski grb. Danes ga hrani Posavski muzej v Brežicah.
Tik pod trgom je Ajdovska žena, skalni osamelec. Legenda o Ajdovski ženi je med domačini še vedno živa. Pilštanjčani se ponašajo z rumenim drenom (Cornus mas), ki porašča okoliška termofilna pobočja.
Po trgu in okoli nas popelje pešpot Pilštanj, ki se povezuje z Vodno učno potjo Lesično.
