Pešpoti

Grajska pot Podsreda

Grajska pot Podsreda se nahaja v osrčju Kozjanskega parka in je del pešpoti Podsreda. Poteka od srednjeveškega trga Podsreda, mimo Levstikovega mlina na reki Bistrici ter nato skozi gozd do gradu Podsreda.

Pot je označena s smernimi in informacijskimi tablami, s pomočjo katerih boste raziskovali izjemno biotsko pestrost in bogato kulturno dediščino.

Dolžina poti: 2,5 km
Težavnost: lahka
Obutev: lahki pohodni čevlji
Najnižja nmv: 245 m (trg Podsreda)
Najvišja nmv: 475 m (grad Podsreda)

Zloženka in zemljevid poti

Pešpot Podsreda

Pešpot Podsreda poteka v ožji in širši okolici trga Podsreda po starih, nekdaj živih poteh in stezah ter povezuje pomembne sestavine kulturne in naravne dediščine. Doživljanje pešpoti je splet cerkva, ohranjenih rek in potokov, mlinov, redkih rastišč, gradov, gozdov, pomembnih zgodovinskih osebnosti, zanimivih naravnih pojavov, legend, grap, preteklega življenja, starih sadovnjakov in domačih prebivalcev.

Zemljevid poti

Dolžina poti: 32 km
Potreben čas za ogled: 2-3 dni, možni so krajši obhodi (1,2,3 ure)
Označitev: 64 vsebinskih točk je opremljenih z informativnimi in usmerjevalnimi tablami
Višinska razlika: 245 m nm. v. – najnižja točka, 475 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: trg Podsreda
GPS koordinate začetka poti: x= 546 030, y= 99 651
Vodnik in zloženka Vodnik po pešpoti Podsreda
Vodenje: Kozjanski park, Podsreda 45, Podsreda, tel. 03 800 7100

Geološka učna pot

Pot poteka v okolici naselja Olimje. Pestrost geološke zgradbe ob poti lepo predstavlja celoten geološki razvoj in geološko zgradbo Kozjanskega.

Zemljevid poti

Dožina poti: 10 km
Potreben čas za ogled: 4 do 6 ur, možni so trije delni krožni obhodi, ki trajajo 1 do 2 uri Označitev: 21 vsebinskih točk je opremljenih z informativnimi in usmerjevalnimi tablami
Višinska razlika: 230 m nm. v. – najnižja točka, 420 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: Slake pri Olimju, pri opuščenem rudniškem rovu, približno 1 km od Podčetrtka proti Olimju zavijemo desno (pri cerkvi Device Marije na Pesku)
GPS koordinate začetka poti: x=545 212, y=111 970
Vodnik in zloženka Po geološki učni poti na Rudnico in Virštanj
Vodenje: Kozjanski park, Podsreda 45, Podsreda, tel. 03 800 7100

Naravoslovna pot Travnik

Pot poteka po suhih travnikih pod vrhom Vetrnik, kjer je izredno visoka biotska pestrost (orhideje, metulji), tu lahko pozno pomladi in poleti naštejemo več kot 50 rastlinskih vrst na kvadratni meter. Z vrha Vetrnika je lep razgled po Kozjanskem.

Zemljevid poti

Dožina poti: 1,4 km, krožna
Potreben čas za ogled: 1 ura
Označitev: 10 vsebinskih točk je opremljenih z informativnimi in usmerjevalnimi tablami
Višinska razlika: 615 m nm. v. – najnižja točka, 708 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: na križišču pri razpelu pod domačijo Kukovičič na Vetrniku
GPS koordinate začetka poti: x=542 660, y=101 757
Dostop: iz Kozjega po Bistrem grabnu na Vetrnik ali iz Podsrede in Gorjan do Vetrnika
Vodnik in zloženka Učna pot Vetrnik
Vodenje: Kozjanski park, Podsreda 45, Podsreda, tel. 03 800 7100

Pešpot Pilštanj in vodna učna pot Lesično

Starodavni trg Pilštanj je danes ena od postojank na Emini romarski poti, ki povezuje kraje v Sloveniji in Avstriji, povezane s sveto Emo. V trgu, kjer si narava in kultura z bogato preteklostjo podajata roki, so številne zanimivosti: rumeni dren, pranger, Ajdovska žena, lipa, cerkev Sv. Mihaela, kapela Sv. Eme, razstava o šolstvu, obzidje nekdanjega gradu Peilensteina.

Zemljevid poti

Dolžina poti: 4 km (Trška pot – 500m, Grajska pot – 600 m, Pot na Vino goro – 3000 m)
Potreben čas za ogled: 2 uri
Označitev: informativne in usmerjevalne table
Višinska razlika: 380 m nm. v. – najnižja točka, 519 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: trg Pilštanj
GPS koordinate začetka poti: x= 540 918, y= 106 307

Zloženka Trg Pilštanj Več informacij

Bizeljske pešpoti

Bizeljske pešpoti obsegajo sklop poti okoli naselja Bizeljsko po vinorodnih gričih, ki vključujejo značilno kulturno krajino ter naravne in kulturne znamenitosti.

Zemljevid poti

Sklop poti okoli Bizeljskega obsega naslednje poti:

Pot k repnicam

Pešpot vodi od Stare vasi na Bizeljskem do Brezovice, ki je znana po repnicah (peščene jame iz silikatnega peska) – vinske kleti.

Dolžina poti: 5 km
Potreben čas za ogled: 1h 30 min
Označitev: informativne in usmerjevalne table
Višinska razlika: 170 m nm. v. – najnižja točka, 290 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: klet penin Istenič, Stara vas Bizeljsko
GPS koordinate začetka poti: x= 554 186, y= 91 960

Zloženka Bizeljske pešpoti – Pot k repnicam Več informacij

Vidova pot

Pot nas popelje od Parkljevca (predel med Brezovico in Pišeško cesto) do cerkve Sv. Vida ali pa še naprej do romarskega središča Svete gore.

Dolžina poti: 3 km (od Sv. Vida do Svetih gor: 4 km)
Potreben čas za ogled: 1h
Označitev: informativne in usmerjevalne table
Višinska razlika: 250 m nm. v. – najnižja točka, 360 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: etnografska zbirka Sušnik

GPS koordinate začetka poti: x= 552 884, y= 95 789

Zloženka Bizeljske pešpoti – Vidova pot Več informacij

Grajska pot

Pot nas vodi iz naselja Bizeljsko do gradu Bizeljsko.

Dolžina poti: 13 km
Potreben čas za ogled: 3h 30 min
Označitev: informativne in usmerjevalne table
Višinska razlika: 170 m nm. v. – najnižja točka, 380 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: Bizeljsko
GPS koordinate začetka poti: x= 554 042, y= 97 094

Zloženka Bizeljske pešpoti – Grajska pot Več informacij

Pot po Orešju

Pešpot nas popelje po Orešju, kraju, znanem po orehih in ugodni klimi z mediteranskim vplivom

Dolžina poti: 8,5 km
Potreben čas za ogled: 3h
Označitev: informativne in usmerjevalne table
Višinska razlika: 180 m nm. v. – najnižja točka, 506 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: ob cesti Bizeljsko – mejni prehod Orešje, kjer je odcep ceste proti vasi Orešje
GPS koordinate začetka poti: x= 556 162, y= 100 169

Zloženka Bizeljske pešpoti – Grajska pot Več informacij

Pot ob Sotli

Pot je nastala na pobudo vaščanov Gregovc, pelje nas čez travnike proti Sotli in lahko jo označimo za pot, ki nima nobenega vzpona, zato je primerna tudi za vse tiste, ki vzponov in spustov ne zmorejo.

Dolžina poti: 12,5 km
Čas, potreben za hojo: 3h 30 min
Označitev: informativne in usmerjevalne table
Višinska razlika: 150 m nm. v. – najnižja točka, 170 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: Stara vas Bizeljsko, ob glavni cesti
GPS koordinate začetka poti: x=554 263, y= 92155

Pešpot Kunšperk–Klestje

Pot Kunšperk – Klestje nas pelje mimo mokrišča do srednjeveškega trga Kunšperk in naprej do soteske Zelenjak, kjer zavijemo proti Sotli in se čez Klestje ob drevoredu vrnemo v Bistrico ob Sotli. Pot nima nobenega večjega vzpona, zato je primerna tudi za vse tiste, ki vzponov in spustov ne zmorejo.

Dolžina poti: 8 km
Čas, potreben za hojo: 2h 30 min
Označitev: informativne in usmerjevalne table
Višinska razlika: 150 m nm. v. – najnižja točka, 170 m nm. v. – najvišja točka
Težavnost: primerna za obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi
Začetek poti: Bistrica ob Sotli, pred stavbo občine
GPS koordinate začetka poti: x=551 708, y= 101719

Več informacij

Pot na grad Kozje/Drachenburg

Urejena pešpot, ki ponuja pogled v zgodovino Kozjega. Na sami poti spoznate bogat rastlinski in živalski svet tega območja ter se srečate s staro apnenico in delom obzidja gradu Drachenburg. Na vrhu poti pa se odpre čudovit razgled na trg Kozje in širšo okolico.

Pot je opremljena z informacijskimi, usmerjevalnimi ter opisnimi tablami kot tudi s klopmi, da lahko pohodniki sedejo, se spočijejo in uživajo v neokrnjeni naravi.

Pot je dolga 1,2 km, se prične pri ribniku v Kozjem in zaključi pri apnenici v Bister Grabnu.

Romarske poti

V Kozjanskem parku romarski turizem predstavlja eno od najbolj trajnostnih oblik turizma – združuje naravno in kulturno dediščino ter spodbuja turistični razvoj še nepoznanih krajev. Danes ljudje ne romajo več izključno iz verskih razlogov, ampak tudi zato, ker želijo spoznati nove kraje in znamenitosti na že skoraj pozabljen način – peš. Hoja omogoča najbolj pristno in osebno doživljanje sveta in ljudi. Zaradi hitrega in stresnega življenja postajajo romanja spet priljubljena oblika aktivnega preživljanja prostega časa. Romarji, pohodniki, športniki, ljubitelji narave in kulturne dediščine – vabljeni!

S pomočjo evropskih sredstev so se uredile 4 romarske poti:

Emina romarska pot, Marijina romarska pot, Pot sv. Jakoba in Pot sv. Martina.

Emina pot

Sveta Ema je prva slovenska svetnica (razglašena za svetnico leta 1938) med ljudmi pa je zaradi izredne dobrodelnosti priljubljena že stoletja. V Sloveniji imamo dve cerkvi posvečeni sv. Emi: podružnična cerkev sv. Eme v Kozjem in župnijska cerkev sv. Eme na Sv. Emi pri Podčetrtku.

Emino romarsko pot označuje podoba krške stolnice z dvema zvonikoma, cilj romanja je njena grobnica v Krki na Koroškem.

Pot vodi skozi kraje, ki so povezani z njenim življenjem in delom. V okviru programa Interreg IIIA SLO-A se je leta 2006 pot začela urejati in je prva romarska pot v okviru Kozjanskega parka. Oživljanje Emine romarske poti se nadaljuje v okviru projekta Pilgrimage Europe SI-AT (Operativni program Slovenija Avstrija 2007 – 2013).

Vsako leto na najbližjo soboto Eminemu godu, ki je 27. junija, v Kozjanskem parku organiziramo pohod po delu Emine romarske poti.

Emina romarska pot, dolga okoli 690 km, poteka preko Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske ter je povezana z istoimensko potjo v Avstriji. Na slovenskem delu Emine romarske poti je 48 kontrolnih točk, kjer pohodnik dobi žig poti za zbirko v romarski knjižici.

Romarska knjižica Romarski vodnik (ENG) Romarski vodnik (DEU) Romarski vodnik (SLO) Zgibanka (ENG) Zgibanka (DEU) Zgibanka (SLO) Shematski zemljevid

Pot sv. Martina

Svetega Martina je življenje vodilo iz Madžarske preko Slovenije v Italijo in Francijo. Po krajih, ki so zaznamovali življenje tega priljubljenega svetnika, pelje 2500 kilometrov dolga Pot svetega Martina Tourskega, ki jo je Svet Evrope leta 2005 proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Velik del Poti sv. Martina, okoli 550 kilometrov, teče po slovenskih krajih, ki so po imenu ali kako drugače, povezani s sv. Martinom. V naši državi mu je posvečenih več kot osemdeset cerkva in kapelic, po njem so poimenovani tudi številni kraji, npr. Šmartno, Šmartin …

Logotip oz. simbol Poti sv. Martina je »stopinja sv. Martina«. Z njo so označene zgradbe ali kraji, ki so povezani s sv. Martinom. V Sloveniji je takšnih kulturnih spomenikov sedem.

Na poti je 60 kontrolnih točk, kjer si pohodnik lahko v romarsko knjižico pritisne žig.

Romarska knjižica Romarski vodnik (ENG) Romarski vodnik (DEU) Romarski vodnik (SLO) Zgibanka (ENG) Zgibanka (DEU) Zgibanka (SLO) Shematski zemljevid

Marijina romarska pot

Marijina romarska pot povezuje slovenska in hrvaška Marijina svetišča. Pot je del mednarodne Marijine kulturne romarske poti Čenstohova (Poljska) – Levoča (Slovaška) – Mariazell (Avstrija) – Ptujska Gora in Svete gore nad Bistrico ob Sotli (Slovenija) – Marija Bistrica (Hrvaška). Pot je rezultat projekta z akronimom Marijina romarska pot (Program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013).

Marijina pot v Sloveniji je dolga 409 kilometrov in ima 45 kontrolnih točk, kjer si v romarsko knjižico lahko pritisnemo žig. Ob Marijni romarski poti je Lurška jama ob vznožju skalnega previsa, 250 m od Marijine cerkve v Zagorju.

Romarska knjižica Zgibanka (SLO)Zgibanka (DEU)Zgibanka (HRV)Zgibanka (ENG)Shematski zemljevid

Jakobova pot

Jakobova pot, ki vodi v Santiago de Compostela na severozahodu Španije, je najstarejša romarska pot v Evropi, saj po njej hodijo romarji z vseh koncev Evrope že več kot 1000 let.

Jakobova pot je leta 1987 kot prva proglašena za veliko evropsko kulturno pot s strani Sveta Evrope in je uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Evropska sredstva v okviru projekta Pilgimage Europe so omogočila ureditev Jakobove poti tudi v Sloveniji in Avstriji. 208 km dolg del Jakobove poti poteka iz avstrijskega Gradca prek Murecka/Cmureka, Maribora ter po Dravski dolini naprej čez avstrijsko Koroško in Južno Tirolsko proti Španiji.

Na slovenskem delu Jakobove poti je 18 kontrolnih točk, kjer si lahko romar pritisne žig v romarsko knjižico.

Romarska knjižica Romarski vodnik (ENG) Romarski vodnik (DEU) Romarski vodnik (SLO) Zgibanka (ENG) Zgibanka (DEU) Zgibanka (SLO) Shematski zemljevid

Ostale poti skozi Kozjanski park

Slomškova pot se začne na Bizeljskem in poteka preko celotnega območja parka do Olimja ter nato še naprej do Ponikve.
Evropska pot E7 vstopi v park v Križah, preči Orlico in se s Svetih gor spusti v dolino Bistrice ter preko vinorodnega gričevja vodi popotnika do Olimja, kjer zapusti območje parka.
Zasavska planinska transverzala pelje pohodnika po predalpskem vzhodnem Posavskem hribovju (Orlica, Vetrnik, Bohor).

Fotogalerija