Primeri dobrih praks

Oživljanje travniških sadovnjakov

Travniški sadovnjaki imajo pomembno vlogo v kmetijskem in v naravovarstvenem smislu.

Travniški sadovnjaki nekoč

Nastajali so iz potrebe po zagotavljanju hrane za preživetje kmečkih ljudi. Sadili so jih na manjvrednih kmetijskih zemljiščih, strmejših legah, travnikih, pašnikih in v bližini domačij. Pogosteje so se ohranili v hribovitem svetu, kjer so bili kmetje dalj časa povezani s tradicijo podeželja in odvisni od samooskrbe s hrano. Kmetje so cepili na sejance različne sorte, ki so jih izbirali glede na čas zrelosti in z določenim namenom uporabe. V preteklosti so travniški nasadi imeli pomembno gospodarsko vlogo, ker so v njih kmetje z ekstenzivno oskrbo sadnega drevja pridelali velike količine sadja, ki so ga prodali ali porabili predvsem za samooskrbo in predelavo v produkte kot so: suho sadje, sok, sadna vina, žganje in druge sadne izdelke.

Naravovarstveni in krajinski pomen travniških sadovnjakov

Z vidika ohranjanja narave predstavljajo travniški sadovnjaki dober primer naravi prijaznega ali sonaravnega kmetovanja. S svojo značilno podobo hkrati predstavljajo tudi pomembno estetsko kategorijo v prostoru in prispevajo k ohranjanju tipičnega videza pokrajine. Mnoge živali in rastline so neposredno povezane z omenjenim prostorom, zato z izginjanjem tega habitata izgubljajo svoj edini življenjski prostor. Visoka stopnja biodiverzitete je razlog za vključitev nekaterih območij med evropsko pomembna naravovarstvena območja Nature 2000, med katerimi so v Kozjanskem parku z znatnim deležem vključeni tudi travniški sadovnjaki.

Oživljanje travniških sadovnjakov

Številne študije ter nacionalni in mednarodni projekti dokazujejo, da je ohranjanje habitatov travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku izredno pomembno.

Že od leta 1999, s pristopom v projekt Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji, je bila v veliki meri narejena osnova za nadgradnjo ostalih aktivnosti do današnjih dni (od oživitvenih rezi do Praznika kozjanskega jabolka).

S projektom v okviru programa Interreg IIIA (Slovenija-Madžarska-Hrvaška) z naslovom Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine, smo ob številnih aktivnostih pridobili dragocena kmetijska zemljišča za vzpostavitev kolekcijskega sadovnjaka in nove lokacije drevesnice.

V okviru projekta IPA (Čezmejno sodelovanje Slovenija-Hrvaška 2008-2013) z naslovom Od vijeglavke do soka smo pridobili strategijo dolgoročnega sonaravnega upravljanja s travniškimi sadovnjaki, sadjarski prestol in naziv Carjevič leta ter izboljšano tehnično opremljenost za vzdrževanje travniških sadovnjakov in predelovalnico sadja. V travniških sadovnjakih pridelano sadje se uvršča v kategorijo ekološko pridelane hrane, ki postaja z vsakim dnem zanimivejše tržno blago in nova priložnost za okoljsko ozaveščene pridelovalce. S predelovalnico sadja v jesenskem času pomagamo lastnikom, ki nimajo ustrezne opreme in tehnoloških znanj predelati pridelano sadje v sadne sokove.

S projektom Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih (Leader), smo vzpostavili učna mesta in izvedli izobraževanja za sadjarske mojstre, permakulturne načrtovalce in predelovalce sadja.

Rezultati projektov so številni novi in obnovljeni travniški sadovnjaki ter ozaveščeni lastniki o pomenu tovrstnih nasadov za območje Nature 2000 in celotno zavarovano območje Kozjanskega parka.

Ohranjanje suhih travnikov na Vetrniku in Oslici

Suha travišča v hribovitih predelih parka – vrstno med najbogatejšimi življenjskimi prostori v Evropi – so bila ogrožena zaradi zaraščanja, intenziviranja kmetovanja, čezmerne paše. S projektom Life Narava »Ohranjanje in upravljanje z visokimi suhimi travniki Vetrnika in Oslice« nam je uspelo preprečiti njihovo izgubo.

Kartiranje travnikov, vzpostavitev mreže lastnikov, renaturacije, zagotovitev finančnih nadomestil za lastnike, načrt upravljanja, vključevanje lastnikov v kmetijsko-okoljske programe, vzpostavitev stalnega monitoringa, ureditev učne poti Travnik, priprava in izdaja zloženke in vodnika – vse to so bile projektne aktivnosti, ki so doprinesle k prepoznavanju naravovarstvene vrednosti suhih travišč in k njihovi ohranitvi.

Vzpostavljanje romarskih poti v povezavi s popularizacijo varstva narave in promocije naravnih vrednot

Kar trije veliki projekti so privedli do tega, da je Kozjanski regijski park postal pomemben akter na področju vzpostavljanja romarskih poti in v zvezi s tem populariziranjem varstva narave in naravnih vrednot.

S projektom Emina romarska pot smo povezali kraje na Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in Gorenjskem, ki so povezani z življenjem sv. Eme in je povezana z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma – Pilgerweg). Vsako leto ob Eminem godu tradicionalno organiziramo pohod po delu Emine romarske poti.

S projektom Marijina romarska pot smo povezali ponudbo romarskih središč in drugih krajev od Pomurja do Kozjanskega parka na slovenski strani ter varaždinskega in krapinsko-zagorskega območja na Hrvaškem.

Široko mrežo romarskih poti in romarskih središč na večjem območju Slovenije in celotnem območju Štajerske v Avstriji z namenom njihove skupne promocije in trženja vzpostavlja projekt Pilgrimage Europe SI-AT.

Vzpostavitev vzorčne rastlinske čistilne naprave

Zdravimo naravo z naravo. Razpršena poselitev v parku zelo otežuje čiščenje komunalnih voda iz posameznih gospodinjstev. Rastlinske čistilne naprave so preproste, cenovno ugodne, učinkovite in sovpadajo z načeli varstva narave. V okviru 1. javnega poziva LAS Obsotelje in Kozjansko smo pridobili delna sredstva za vzpostavitev vzorčne čistilne naprave pri ekološkem kmetu Juriju Krivcu na Pokleku, ki služi kot zgled urejanja problema čiščenja komunalnih odplak.

Kot drugi vzorčen primer, namenjen večjemu številu uporabnikov, je rastlinska čistilna naprava pod upravo Kozjanskega parka v Podsredi (sofinacirana s pomočjo Sklada Si.voda). Ob vzpostavljanju rastlinske čistilne naprave je bil posnet film (20 min), ki prikazuje faze in postopke izdelave le te. Film je na ogled na upravi Kozjanskega parka v Podsredi.

Večplastnost ekoremediacij predstavlja več kot primeren pristop k učinkovitemu trajnostnemu varovanju okolja in v prihodnje si bomo zagotovo prizadevali za uvajanje tovrstnih pristopov.