Praznik kozjanskega jabolka

Praznik kozjanskega jabolka je tradicionalna, osrednja prireditev v Kozjanskem parku, v trgu Podsreda, ki se vsako leto odvije drugi teden v oktobru že vse od leta 2000. Prireditev je odraz sodelovanja s prebivalci zavarovanega in biosfernega območja ter odraz skupnih prizadevanj pri varovanju narave in ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan.

Zakaj praznujemo Praznik kozjanskega jabolka?

Kozjanska jabolka rastejo v visokodebelnih travniških sadovnjakih, ki so med naravovarstveno najpomembnejšimi habitati v Kozjanskem parku – tu namreč živijo nekatere vrste ogroženih ptic kot so vijeglavka, zelena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, čuk in rjavi srakoper in ravno zaradi njih so travniški sadovnjaki vključeni v območje Natura 2000 po »Ptičji direktivi«.

Jabolko iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka je simbol varovanja narave, nadaljevanja tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanja in zdrave hrane ter simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem.

Jabolko, ki smo ga na simbolni in stvarni ravni postavili v središče prazničnega programa, vsako leto privabi številne strokovnjake, razstavljavce in prodajalce, pa tudi številne kulturne skupine in umetnike iz domovine in tujine.

Kaj se dogaja v času Praznika kozjanskega jabolka?

V prvih dneh prireditve pripravimo pohod po kozjanskih sadovnjakih, delavnice, predavanja, odprtje razstave Starih sort jabolk, sobota in nedelja pa sta namenjeni sejemskemu dogajanju, ki ga spremlja bogat kulturni program.

Osrednjo vlogo na stojnicah imajo ekološke kmetije iz zavarovanega in biosfernega območja ter umetniško-obrtniške delavnice. Poudarek je na starih sortah jabolk, zdravih kmetijskih pridelkih pridelanih na sonaravni način in izvirno ter domiselno predelano sadje v ozimnico. Obrtniške delavnice ponujajo vrhunske izdelke ljudske tradicionalne obrti. Na prireditvi se predstavljajo tudi društva in strokovne službe, ki soupravljajo s prostorom zavarovanega območja ter množica glasbenih skupin, ki s kulturnim programom prispevajo k prijetnemu vzdušju na prireditvi.

Sejemsko dogajanje spremlja:

• prikaz proizvodnje soka 
• razstava gob
• nogometni turnir veteranov in mladinski turnir
• program za otroke
• najdaljši olup iz jabolka
• rekreacijski tek na grad Podsreda – »S kozjanskim jabolkom do bolj zdravega življenja«
• družabno kolesarjenje – »Z jabko na kolo«

V letu 2009 smo prvič podelili naziv Carjevič. Naziv je prejel gospod Edi Rupret, ki je v tekočem letu najlepše poskrbel za svoj travniški sadovnjak. V naslednjih letih pa so naziv Carjevič pridobili še Lajoš Špeljak, Janez Bračun, Janko Dobravc, Ivan Omerzu, Anton Kolar, Franc Kostajnšek, Alojz Antolovič in Franc Stegenšek. Carjeviči so ustoličeni na sadjarskem tronu, ki stoji pri upravi Kozjanskega parka.

Tudi “štrudlmojstrci” sta bili prvič izbrani v letu 2009. Ker je tekmovanje v peki »štrudla« bilo lepo sprejeto tako med tekmovalci kot tudi med tistimi, ki smo jabolčni “štrudl” samo jedli, je tudi to tekmovanje postalo tradicionalno. V letu 2014 smo prvič dobili »štrudlmojstra«. Najboljši jabolčni »štrudl« sta po oceni komisije spekla Tin Kohlenbrand in Marko Tomšič.