VIRTUALNI PRAZNIČNI KOLEDAR KOZJANSKEGA PARKA

Dragi prijatelji! 🍎🎄

Ker nam trenutne razmere onemogočajo, da bi ta čas preživeli skupaj, smo sklenili, da vam poklonimo prav posebno darilo, za katerega upamo, da vam bo vsaj malo razsvetlilo prihajajoče praznične dneve.

Vse do božiča vas bomo virtualno razveseljevali z zgodbami in zanimivostmi iz našega zavarovanega območja. 

Vsako adventno nedeljo pa bomo na FB profilu Kozjanskega parka objavili praznično NAGRADNO IGRO!

Pozorno nam sledite, saj se bodo namigi za odgovore na nagradna vprašanja skrivali v tedenskih objavah. Našim objavam lahko sledite tukaj (malo nižje) na naši spletni strani ter na socialnih omrežjih Facebook in Instagram.

»Kljub temu da smo narazen, praznujmo skupaj!«

⁣⁣S 30. OBJAVO ZAKLJUČUJEMO PRAZNIČNI KOLEDAR, V LETO 2021 VSTOPAMO V VESELEM PRIČAKOVANJU 40-LETNICE KOZJANSKEGA PARKA

𝘿𝙧𝙖𝙜𝙞 𝙥𝙧𝙞𝙟𝙖𝙩𝙚𝙡𝙟𝙞 𝙣𝙖š𝙚𝙜𝙖 𝙯𝙖𝙫𝙖𝙧𝙤𝙫𝙖𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙤𝙗𝙢𝙤č𝙟𝙖, kar ne moremo verjeti 🤭, da je od prve objave v okviru našega 𝕍𝕀ℝ𝕋𝕌𝔸𝕃ℕ𝔼𝔾𝔸 ℙℝ𝔸ℤℕ𝕀Čℕ𝔼𝔾𝔸 𝕂𝕆𝕃𝔼𝔻𝔸ℝ𝕁𝔸 pretekel že MESEC DNI 📅 in da z današnjo ❗𝟯𝟬. 𝗢𝗕𝗝𝗔𝗩𝗢❗ zaključujemo z našim prazničnim projektom, v okviru katerega smo vas virtualno razveseljevali z zgodbami in zanimivostmi iz Kozjanskega parka. ⁣

𝓢𝓻č𝓷𝓸 𝓾𝓹𝓪𝓶𝓸, 𝓭𝓪 𝓼𝓶𝓸 𝓿𝓪𝓶 𝓼 𝓽𝓮𝓶 𝓹𝓻𝓪𝔃𝓷𝓲č𝓷𝓲𝓶 “𝓭𝓪𝓻𝓲𝓵𝓸𝓶” 🎁❤️ 𝓿𝓼𝓪𝓳 𝓶𝓪𝓵𝓸 𝓹𝓸𝓹𝓮𝓼𝓽𝓻𝓲𝓵𝓲 𝓹𝓻𝓮𝓭𝓹𝓻𝓪𝔃𝓷𝓲č𝓷𝓲 č𝓪𝓼 🎄❄☃, in se iskreno zahvaljujemo 🙏 vsem, ki ste nas spremljali, sodelovali v nagradnih igrah in delili naše objave. ⁣

Preko preteklih objav smo vam skušali predstaviti naše zavarovano območje, zanimivosti in zgodbe. 𝐕𝐞𝐧𝐝𝐚𝐫 𝐣𝐞 𝐊𝐨𝐳𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐢 𝐩𝐚𝐫𝐤 š𝐞 𝐯𝐞𝐥𝐢𝐤𝐨, 𝐯𝐞𝐥𝐢𝐤𝐨 𝐯𝐞č‼ ⁣🌿🍎

Je eno 𝙣𝙖𝙟𝙫𝙚č𝙟𝙞𝙝 𝙯𝙖𝙫𝙖𝙧𝙤𝙫𝙖𝙣𝙞𝙝 𝙤𝙗𝙢𝙤č𝙞𝙟 v Sloveniji 💯, veliko 206 km², s statusom regijskega parka, ki je na S ⬆ omejeno z Rudnico, na V ➡ s Sotlo, na J ⬇ preko Orlice prehaja v Bizeljsko in Senovsko gričevje, na Z ⬅ pa meja poteka preko hribov Vetrnika in Oslice.⁣

Kozjanski park zaznamuje 𝐢𝐳𝐣𝐞𝐦𝐧𝐚 𝐛𝐢𝐨𝐭𝐬𝐤𝐚 𝐫𝐚𝐳𝐧𝐨𝐥𝐢𝐤𝐨𝐬𝐭 🌳🦇🦋🦉🐸🐾🍄🎋💚in 𝐝𝐨𝐛𝐫𝐞 𝐩𝐚𝐫𝐤𝐨𝐯𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐚𝐤𝐬𝐞 ✅♻. Na našem območju najdete mnoge redke, 𝐨𝐠𝐫𝐨ž𝐞𝐧𝐞 𝐚𝐥𝐢 𝐫𝐚𝐧𝐥𝐣𝐢𝐯𝐞 ž𝐢𝐯𝐚𝐥𝐬𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐫𝐚𝐬𝐭𝐥𝐢𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐯𝐫𝐬𝐭𝐞 ter 𝐧𝐣𝐢𝐡𝐨𝐯𝐞 𝐡𝐚𝐛𝐢𝐭𝐚𝐭𝐞. V bogato ohranjeno naravo so umeščeni številni kulturni spomeniki. Ohranjena je tipična mozaična kulturna krajina.⁣

🔸𝐊𝐎𝐙𝐉𝐀𝐍𝐒𝐊𝐈 𝐏𝐀𝐑𝐊🔸 𝐣𝐞 𝐞𝐝𝐢𝐧𝐬𝐭𝐯𝐞𝐧𝐨 𝐬𝐨ž𝐢𝐭𝐣𝐞 𝐧𝐚𝐫𝐚𝐯𝐞 𝐢𝐧 č𝐥𝐨𝐯𝐞𝐤𝐚, 𝐭𝐫𝐚𝐝𝐢𝐜𝐢𝐣𝐞 𝐢𝐧 𝐬𝐨𝐝𝐨𝐛𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢.

Večji del parka, kjer so naravovarstveno pomembni habitati – visokodebelni travniški sadovnjaki, suha travišča in ilirsko-bukovi gozdovi, od leta 2004 spada v evropsko pomembna posebna varstvena območja 𝗡𝗔𝗧𝗨𝗥𝗔 𝟮𝟬𝟬𝟬🍂🍃.

Ponosni smo, da se širše območje Kozjanskega in Obsotelja od leta 2010 ponaša s statusom 𝗯𝗶𝗼𝘀𝗳𝗲𝗿𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗼𝗯𝗺𝗼č𝗷𝗮 pod zaščito UNESCO (program MAB – UNESCO’s Man and Biosphere Programme, človek in biosfera).⁣

Kozjanski park je tudi eden 𝙣𝙖𝙟𝙨𝙩𝙖𝙧𝙚𝙟š𝙞𝙝 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙫𝙣𝙞𝙝 𝙥𝙖𝙧𝙠𝙤𝙫 pri nas, saj bomo naslednje leto praznovali 🎆𝙅𝙐𝘽𝙄𝙇𝙀𝙅𝙉𝙄𝙃🎆 4️⃣0️⃣ 🅻🅴🆃 delovanja 🥳🎉. V letu 2021 tako načrtujemo 𝟒𝟎 𝐝𝐨𝐠𝐨𝐝𝐤𝐨𝐯, preko katerih bomo poskusili predstaviti naše poslanstvo, projekte in dejavnosti …⁣

In srčno upamo, da slogan letošnjega Prazničnega koledarja: »𝙆𝙡𝙟𝙪𝙗 𝙩𝙚𝙢𝙪 𝙙𝙖 𝙨𝙢𝙤 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙯𝙚𝙣, 𝙥𝙧𝙖𝙯𝙣𝙪𝙟𝙢𝙤 𝙨𝙠𝙪𝙥𝙖𝙟!« naslednje leto ne bo več aktualen in bomo lahko resnično praznovali skupaj, si segli v roke 🤝❤️ in izmenjali iskren nasmeh, se družili, sodelovali in povezovali …⁣

🔗 S klikom TUKAJ ali na spodnjo fotografijo si lahko ogledate tudi video o Kozjanskem parku (avtor: I Feel Slovenia, Visit Podčetrtek)

Mala uharica
Foto: Dušan Klenovšek
29. BIODIVERZITETA JE VSE ŽIVO

Že okroglih 5 let se v toplih poletnih večerih na dvorišču Grad Podsreda / Podsreda Castle zbirajo 𝐟𝐢𝐥𝐦𝐨𝐥𝐣𝐮𝐛𝐢 🎞🍿 in 𝐥𝐣𝐮𝐛𝐢𝐭𝐞𝐥𝐣𝐢 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐛 𝐢𝐳 𝐧𝐚𝐫𝐚𝐯𝐞 🌿💚, 𝐠𝐫𝐚𝐣𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐣𝐚 🏰 ter 𝐝𝐨𝐛𝐫𝐞 𝐝𝐫𝐮ž𝐛𝐞, ki v čarobnem grajskem ambientu uživajo v zanimivih filmih z naravovarstveno tematiko. 💯⁣⁣

𝗞𝗜𝗡𝗢 𝗣𝗢𝗗 𝗚𝗥𝗔𝗝𝗦𝗞𝗜𝗠𝗜 𝗭𝗩𝗘𝗭𝗗𝗔𝗠𝗜 𝗡𝗔 𝗚𝗥𝗔𝗗𝗨 𝗣𝗢𝗗𝗦𝗥𝗘𝗗𝗔 📽🏰🌠 že tretje leto zapored ga izvajamo v okviru projekta Biodiverziteta – umetnost življenja z akronimom LIFE Naturaviva (LIFE 16 GIE/SI/000711).⁣⁣

Splošni 𝗖𝗜𝗟𝗝 𝗣𝗥𝗢𝗝𝗘𝗞𝗧𝗔 🎯 je 𝙧𝙖𝙯𝙠𝙧𝙞𝙩𝙞 𝙞𝙯𝙟𝙚𝙢𝙣𝙚 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙫𝙣𝙚 𝙙𝙧𝙖𝙜𝙤𝙘𝙚𝙣𝙤𝙨𝙩𝙞 𝙎𝙡𝙤𝙫𝙚𝙣𝙞𝙟𝙚, še posebej zavarovanih območij, ter osvetliti njihov pomen in nevarnosti, ki jim pretijo. 📚🧐⁣⁣

𝘒𝘢𝘬š𝘯𝘦 𝘱𝘰𝘴𝘭𝘦𝘥𝘪𝘤𝘦 𝘪𝘮𝘢 𝘪𝘻𝘨𝘶𝘣𝘢 𝘦𝘯𝘦 𝘷𝘳𝘴𝘵𝘦❓ 𝘒𝘢𝘬š𝘯𝘦 𝘬𝘰𝘳𝘪𝘴𝘵𝘪 𝘯𝘢𝘮 𝘱𝘳𝘪𝘯𝘢š𝘢 𝘣𝘰𝘨𝘢𝘵𝘢 𝘣𝘪𝘰𝘵𝘴𝘬𝘢 𝘱𝘦𝘴𝘵𝘳𝘰𝘴𝘵 𝘪𝘯 𝘬𝘢𝘬š𝘯𝘦 𝘣𝘪 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 š𝘦 𝘪𝘮𝘦𝘭𝘪, č𝘦 𝘣𝘪 𝘫𝘰 𝘣𝘰𝘭𝘫𝘦 𝘱𝘰𝘻𝘯𝘢𝘭𝘪 𝘪𝘯 𝘱𝘢𝘮𝘦𝘵𝘯𝘰 𝘪𝘻𝘬𝘰𝘳𝘪𝘴𝘵𝘪𝘭𝘪 – 𝘱𝘳𝘪 𝘵𝘦𝘮 𝘱𝘢 𝘯𝘦 𝘱𝘳𝘪𝘻𝘢𝘥𝘦𝘭𝘪❓⁣

❗ 𝐁𝐈𝐎𝐃𝐈𝐕𝐄𝐑𝐙𝐈𝐓𝐄𝐓𝐀 Š𝐓𝐄𝐉𝐄, saj je ena najbolj dragocenih in najbolj žlahtnih značilnosti našega planeta. ✅⁣⁣In 𝗦𝗟𝗢𝗩𝗘𝗡𝗜𝗝𝗔 🇸🇮 kot tudi Kozjanski park se ponašata z eno najvišjih 🔝 biotskih pestrosti v Evropi 🍃🇪🇺, ki pa ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena.

⁣⁣O nujnosti ohranjanja biodiverzitete preko tega projekta ozaveščamo in izobražujemo številne ciljne skupine 👌, med drugim z vrtenjem filmov 🎥 z naravovarstveno tematiko, s katerimi želimo širši javnosti na poljuden in zabaven način predstaviti pomen in nujnost ohranjanja biotske raznolikosti.⁣⁣☑

Na zadnji letošnji projekciji KINA NA PROSTEM 🎬🍟🏰📽, v čudovitem ambientu zunanjega dvorišča gradu Podsreda, smo vrteli animirano družinsko pustolovščino Drobižki 🐞🐜, ki je bila zelo dobro obiskana, saj smo našteli preko 150 obiskovalcev.⁣⁣

Filmske večere pod grajskim zvezdami nam po navadi popestrijo tudi preleti edinih sesalcev, ki znajo leteti, 𝐍𝐄𝐓𝐎𝐏𝐈𝐑𝐉𝐄𝐕 🦇. Na grajskem podstrešju namreč domuje zavarovana vrsta netopirjev – 𝙢𝙖𝙡𝙞 𝙥𝙤𝙙𝙠𝙤𝙫𝙣𝙟𝙖𝙠 (Rhinolophus hipposideros), ki tehta le 4 do 7 g.⁣⁣

𝐒𝐓𝐄 𝐕𝐄𝐃𝐄𝐋𝐈 ❓⁣▶ en sam netopir lahko v enem večeru poje več sto komarjev; 🦟✅⁣

  • ▶ njihovi iztrebki »gvano« so po svetu znani kot izredno kvalitetno gnojilo; 🦇💩
  • ⁣▶ netopirji sicer dobro vidijo, a večino plena ujamejo s pomočjo EHOLOKACIJE – oddajajo namreč nam neslišne ultrazvočne klice 📶 🔊🎵 in si tako natančno ustvarijo sliko okolice ali položaj svojega plena;
  • ⁣▶ ne zapletajo se v lase! 💇🚫

🔗 S klikom TUKAJ ali na spodnjo fotografijo si lahko ogledate tudi promocijski video projekta Life Naturaviva.

Letni kino pod grajskimi zvezdami na gradu Podsreda
Foto: Mojca Valenčak, Fotografiraj.se⁣⁣

28. IZVIR DAVJEK ZAŽIVI OB BOŽIČU IN PRIHODU POLETJA
𝔻𝕒𝕟𝕖𝕤 𝕛𝕖 𝕡𝕣𝕧𝕚 𝕫𝕚𝕞𝕤𝕜𝕚 𝕕𝕒𝕟! ☃💙 ⁣

Ste vedeli, da se koledarska zima ne začne vedno 21. decembra? Prihod zime je povezan z ❄𝙕𝙄𝙈𝙎𝙆𝙄𝙈 𝙎𝙊𝙇𝙎𝙏𝙄𝘾𝙄𝙅𝙀𝙈❄ oz. SONČEVIM OBRATOM. To je dan, ko je 𝙙𝙣𝙚𝙫𝙣𝙖 𝙨𝙫𝙚𝙩𝙡𝙤𝙗𝙖 𝙣𝙖𝙟𝙠𝙧𝙖𝙟š𝙖, 𝙣𝙤č 𝙥𝙖 𝙣𝙖𝙟𝙙𝙖𝙡𝙟š𝙖. Zimski solsticij je bil v starem ljudskem izročilu dan za praznovanje, saj je pomenil, da se bodo dnevi spet začeli daljšati.⁣

Na ☀𝙋𝙊𝙇𝙀𝙏𝙉𝙄 𝙎𝙊𝙇𝙎𝙏𝙄𝘾𝙄𝙅 ☀, ki je običajno 21., 22. ali 23. junija, se 𝐳𝐚č𝐧𝐞 𝐩𝐨𝐥𝐞𝐭𝐣𝐞. To je tudi najdaljši dan v letu in v slovenski ter evropski praznični tradiciji je na ta dan potekalo kresovanje 🔥. 𝗞𝗥𝗘𝗦𝗡𝗢 𝗡𝗢Č že nekaj let obeležujejo tudi v Davjeku, ko v tem idiličnem naravnem ambientu 😍🏞 lokalna društva pripravijo kulturno-umetniški dogodek. 🎼🎶⁣

🔹 𝐃𝐀𝐕𝐉𝐄𝐊 🔹 je 𝙠𝙧𝙖š𝙠𝙞 𝙞𝙯𝙫𝙞𝙧 𝙫 𝙤𝙨𝙖𝙢𝙚𝙡𝙚𝙢 𝙠𝙧𝙖𝙨𝙪 Kozjanskega parka, ki se nahaja v 📍 𝗗𝗲𝗸𝗺𝗮𝗻𝗰𝗶 𝘃 𝗕𝗶𝘀𝘁𝗿𝗶𝗰𝗶 𝗼𝗯 𝗦𝗼𝘁𝗹𝗶. Leži v plitvi kotanji, ki je pomaknjena v strmejše pobočje in je dolga 10 m in široka 8 m.

💦 𝐈𝐳𝐯𝐢𝐫 je nastal na stiku med pobočjem in okoliško ravnico, in sicer 𝙣𝙖 𝙥𝙧𝙚𝙡𝙤𝙢𝙪 𝙢𝙚𝙙 𝙥𝙧𝙤𝙥𝙪𝙨𝙩𝙣𝙞𝙢 𝙖𝙥𝙣𝙚𝙣𝙘𝙚𝙢 𝙞𝙣 𝙣𝙚𝙥𝙧𝙤𝙥𝙪𝙨𝙩𝙣𝙞𝙢 𝙡𝙖𝙥𝙤𝙧𝙟𝙚𝙢. V premeru izvir meri 1 m in se nadaljuje v potok, kjer je nato še en manjši izvir, katerega voda se uporablja tudi za pitje. ➡ Potok se nato izliva v reko Sotlo. ⁣

🔸𝐎𝐒𝐀𝐌𝐄𝐋𝐈 𝐊𝐑𝐀𝐒🔸 daje kozjanski pokrajini 𝙥𝙤𝙨𝙚𝙗𝙣𝙤 𝙯𝙣𝙖č𝙞𝙡𝙣𝙤𝙨𝙩, ki se pojavlja z vrtačami, suhimi dolinami, izviri, požiralniki ter kraškimi jamami in brezni. 🧐📚

Danes Davjek s svojo izvirno kotanjo nudi 𝙞𝙯𝙟𝙚𝙢𝙚𝙣 🔝 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙫𝙣𝙞 𝙥𝙧𝙞𝙧𝙚𝙙𝙞𝙩𝙫𝙚𝙣𝙞 𝙥𝙧𝙤𝙨𝙩𝙤𝙧 s čudovito akustiko 🎵. Prizadevni domačini lepo skrbijo za okolico izvira in čez leta je ob izviru nastal prijeten vaški družabni prostor. 𝐕 𝐀𝐃𝐕𝐄𝐍𝐓𝐍𝐄𝐌 Č𝐀𝐒𝐔 🎄 𝐬𝐢 𝐭𝐮 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐨𝐠𝐥𝐞𝐝𝐚𝐦𝐨 𝐉𝐀𝐒𝐋𝐈𝐂𝐄‼ Poleti pa prijeten hlad vode 💧 in naravni amfiteater ustvarjata enkratno okolje za izvedbo glasbenih in drugih kulturnih dogodkov. 🎤🎹⁣

Jaslice v Davjeku, Dekmanca, Bistrica ob Sotli
Foto: Emilija Šterlek
27. PISANI SVET METULJEV KOZJANSKEGA PARKA

⁣Na območju Kozjanskega parka je bilo opaženih 𝐯𝐞č 𝐤𝐨𝐭 𝟏𝟐𝟎𝟎 𝐯𝐫𝐬𝐭 𝐦𝐞𝐭𝐮𝐥𝐣𝐞𝐯 od vseh 3600 znanih v Sloveniji, od katerih je »le« 181 dnevnih metuljev.⁣ 🦋🦋🦋⁣Vsi ostali so nočni metulji 🌑🦋🌙 oz. kot jim radi rečemo »vešče«.

Zagotovo pa je metuljev pri nas še več, saj vsi zagotovo še niso odkriti. ⁣⁣

𝗘𝗱𝗲𝗻 𝗻𝗮𝗷𝗯𝗼𝗹𝗷 𝗽𝗼𝗺𝗲𝗺𝗯𝗻𝗶𝗵 𝗿𝗮𝘇𝗹𝗼𝗴𝗼𝘃 𝘇𝗮 𝘁𝗼𝗹𝗶𝗸š𝗻𝗼 𝗽𝗲𝘀𝘁𝗿𝗼𝘀𝘁 𝗺𝗲𝘁𝘂𝗹𝗷𝗲𝘃 𝗷𝗲, 𝗱𝗮 𝘀𝗲 𝗻𝗮 𝗻𝗮š𝗲𝗺 𝗼𝗯𝗺𝗼č𝗷𝘂 𝗸𝗿𝗶ž𝗮 𝘃𝗲č 𝘁𝗶𝗽𝗼𝘃 𝗽𝗼𝗱𝗻𝗲𝗯𝗷𝗮 – od stepsko panonskega 🌳do hladnega alpskega 🏔️, pa tudi topli mediteranski 🌊 seže na to območje.⁣⁣

V preteklih letih je bilo na območju biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje opravljenih več terenskih popisov, tako dnevnih ☀️kot nočnih 🌠metuljev. ⁣

Od dnevnih metuljev, ki jih med prvimi opazimo tudi že v toplih zimskih dnevih ❄️, je 𝐂𝐈𝐓𝐑𝐎𝐍Č𝐄𝐊, ki ga vse prevečkrat zamenjamo s 𝐂𝐄𝐊𝐈𝐍Č𝐊𝐎𝐌.

“𝑀𝑒𝓉𝓊𝓁𝒿č𝑒𝓀 𝒸𝑒𝓀𝒾𝓃č𝑒𝓀, 𝓉𝒾 𝓅𝑜𝓉𝑒𝓅𝒾𝓃č𝑒𝓀 …” je namreč 🟠 oranžne barve, medtem ko je citronček, kot že samo ime pove, 🍋citronsko rumeno obarvan.

⁣⁣🤔 𝔸𝕃𝕀 𝕊𝕋𝔼 𝕍𝔼𝔻𝔼𝕃𝕀❓⁣

  • ➡️ Določene vrste metuljev spreminjajo obliko in so nekateri potomci drugačni od svojih staršev.⁣⁣
  • ➡️ Metulji so mojstri skrivanja, saj nekateri nosijo varovalne barve okolice.⁣ ⁣
  • ➡️ Nekateri metulji imajo lažne oči 👁️, da plašijo plenilce.⁣⁣

Ker pa je večina metuljev nočnih 🌑🌙 , v Kozjanskem parku večkrat letno organiziramo 𝗻𝗼č𝗻𝗼 𝗼𝗽𝗮𝘇𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗺𝗲𝘁𝘂𝗹𝗷𝗲𝘃 🔍tudi za širšo javnost. ⁣👨‍👩‍👧‍👦⁣Postavimo svetlobno piramido💡🛆, kjer lahko pod strokovnim vodstvom spoznavate pester svet nočnih metuljev 🦋 in številnih drugih žuželk 🦗🐞🕷 našega območja.

Nočno opazovanje metuljev pod zvezdnim nebom Kozjanskega parka
Foto: Mojca Valenčak⁣

PS: 🎁 NE POZABITE! Danes ob 19:30.uri na Facebook profilu Kozjanskega parka objavimo četrto Adventno nagradno igro!

26. GRAD PODSREDA ŽE 26 LET ŽIVI Z GLASBO

Vsako poletje, ž𝐞 𝐯𝐞č 𝐤𝐨𝐭 č𝐞𝐭𝐫𝐭 𝐬𝐭𝐨𝐥𝐞𝐭𝐣𝐚, v zgodovinskem ambientu gradu Podsreda oživi prav posebna glasbena pravljica …😍 Nizkim podtonom starih grajskih zidov 🎶🏰 se namreč v sozvočju pridružujejo zvoki glasbil priznanih glasbenih mojstrov in njihovih učencev v okviru programa 🎵𝔾𝕃𝔸𝕊𝔹𝔼ℕ𝕆 ℙ𝕆𝕃𝔼𝕋𝕁𝔼 ℕ𝔸 𝔾ℝ𝔸𝔻𝕌 ℙ𝕆𝔻𝕊ℝ𝔼𝔻𝔸. 🎵⁣ ⁣

Glasbeno poletje na gradu Podsreda ima v Kozjanskem parku ž𝙚 𝙙𝙤𝙡𝙜𝙤𝙡𝙚𝙩𝙣𝙤 𝙩𝙧𝙖𝙙𝙞𝙘𝙞𝙟𝙤, saj smo ga letos izvedli že 26. zapovrstjo in je v lokalnem okolju postalo 𝙣𝙚𝙥𝙤𝙜𝙧𝙚š𝙡𝙟𝙞𝙫𝙖 𝙨𝙩𝙖𝙡𝙣𝙞𝙘𝙖, ki popestri poletne mesece lokalnim prebivalcem kot tudi obiskovalcem gradu Podsreda in Kozjanskega parka.

⁣⁣Seminarji potekajo pod mentorstvom mednarodno priznanih glasbenikov. 𝙐𝙢𝙚𝙩𝙣𝙞š𝙠𝙞 𝙫𝙤𝙙𝙟𝙖 𝙂𝙡𝙖𝙨𝙗𝙚𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙤𝙡𝙚𝙩𝙟𝙖 𝙣𝙖 𝙜𝙧𝙖𝙙𝙪 𝙋𝙤𝙙𝙨𝙧𝙚𝙙𝙖 je profesor 🔸 Andrej Zupan 🔸.⁣⁣🎼

Glasbeni seminarji so namenjeni začetnikom, amaterjem iz pihalnih godb brez starostne omejitve, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom. ⁣⁣

Delo na seminarjih poteka 𝐈𝐍𝐃𝐈𝐕𝐈𝐃𝐔𝐀𝐋𝐍𝐎 💯☝️, kar udeležencem omogoča, da se seznanijo s tehniko, ritmom in harmonijo, ob enem pa usvojijo tudi igranje v skupinah. ⁣Za udeležence tečaja je to tudi priložnost, da se predstavijo kot solisti in samostojni oblikovalci svojega nastopa in pojmovanja glasbe.⁣☑⁣

V vsakem letu razpišemo večje število seminarjev za različna glasbila. Tako smo imeli že seminar za 𝐤𝐥𝐚𝐫𝐢𝐧𝐞𝐭, 𝐯𝐢𝐨𝐥𝐨𝐧č𝐞𝐥𝐨 🎻, 𝐭𝐨𝐥𝐤𝐚𝐥𝐚 🥁, 𝐟𝐥𝐚𝐯𝐭𝐨, 𝐭𝐫𝐨𝐛𝐞𝐧𝐭𝐨 🎺, 𝐜𝐢𝐭𝐫𝐞, 𝐬𝐚𝐤𝐬𝐨𝐟𝐨𝐧 🎷, 𝐬𝐨𝐥𝐨𝐩𝐞𝐭𝐣𝐞 🎤, 𝐳𝐛𝐨𝐫𝐨𝐯𝐬𝐤𝐨 𝐝𝐢𝐫𝐢𝐠𝐢𝐫𝐚𝐧𝐣𝐞 …⁣🎹

🎼⁣Glasbeno poletje na gradu Podsreda s programom glasbenih seminarjev in koncertov pomeni 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘮𝘣𝘦𝘯 𝘥𝘰𝘱𝘳𝘪𝘯𝘰𝘴 𝘬 𝘰ž𝘪𝘷𝘭𝘫𝘢𝘯𝘫𝘶 𝘱𝘳𝘦𝘯𝘰𝘷𝘭𝘫𝘦𝘯𝘦 𝘨𝘳𝘢𝘫𝘴𝘬𝘦 𝘴𝘵𝘢𝘷𝘣𝘦. 🔝

🔗 S klikom TUKAJ ali na spodnjo fotografijo si lahko ogledate tudi video utrinek iz Glasbenega poletja na gradu Podsreda.

Utrinek iz Glasbenega poletja, Grad Podsreda
Foto: arhiv Kozjanskega parka

25. IŠČE SE BIODIVERZITETA, UJETA V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV!
𝙇𝙟𝙪𝙗𝙞𝙩𝙚𝙡𝙟𝙞 𝙛𝙤𝙩𝙤𝙜𝙧𝙖𝙛𝙞𝙟𝙚, 𝙣𝙚 𝙨𝙥𝙧𝙚𝙜𝙡𝙚𝙟𝙩𝙚‼

Še slaba dva tedna nas ločita do 𝓴𝓸𝓷𝓬𝓪 𝓵𝓮𝓽𝓪 2020, in če ste 𝐟𝐨𝐭𝐨𝐠𝐫𝐚𝐟𝐬𝐤𝐢 𝐧𝐚𝐯𝐝𝐮š𝐞𝐧𝐞𝐜 📸, imate ravno toliko časa, da vaš fotografski objektiv ujame kakšen zanimiv motiv iz našega območja. 😍🔝

Lahko pa te dolge zimske ❄ večere izkoristite za brskanje po svojem foto-arhivu 🎞💯, kjer se morda najde kakšen primeren utrinek za naš letošnji fotografski natečaj, ki smo ga poimenovali »𝐁𝐢𝐨𝐝𝐢𝐯𝐞𝐫𝐳𝐢𝐭𝐞𝐭𝐚 – 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭 ž𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚«.⁣

☑ Natečaja se lahko udeležite vsi, ki se boste ▶📆𝗻𝗮𝗷𝗸𝗮𝘀𝗻𝗲𝗷𝗲 𝗱𝗼 𝗸𝗼𝗻𝗰𝗮 𝗷𝗮𝗻𝘂𝗮𝗿𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟭 prijavili in poslali največ 𝟏𝟎 𝐚𝐯𝐭𝐨𝐫𝐬𝐤𝐢𝐡 𝐟𝐨𝐭𝐨𝐠𝐫𝐚𝐟𝐢𝐣, ki so nastale v letu 2020 znotraj mej Kozjanskega parka ali biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.⁣

ℹ Natečaj ima 2 starostni kategoriji: 𝐚𝐯𝐭𝐨𝐫𝐣𝐢 𝐝𝐨 𝟏𝟓 𝐥𝐞𝐭 𝐢𝐧 𝐨𝐝𝐫𝐚𝐬𝐥𝐢 𝐚𝐯𝐭𝐨𝐫𝐣𝐢 ter 5 različnih 𝐭𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐢𝐡 𝐬𝐤𝐥𝐨𝐩𝐨𝐯: 𝘼 – 𝙆𝙍𝘼𝙅𝙄𝙉𝘼, 𝘽 – 𝙉𝘼𝙍𝘼𝙑𝘼, 𝘾 – 𝙆𝙐𝙇𝙏𝙐𝙍𝘼, 𝘿 – 𝙇𝙅𝙐𝘿𝙅𝙀 𝙞𝙣 𝙀 – 𝙆𝙊𝙕𝙅𝘼𝙉𝙎𝙆𝙊 𝙅𝘼𝘽𝙊𝙇𝙆𝙊.⁣

Prijavnico in razpisne pogoje najdete na spletni strani Kozjanskega parka in projekta LIFE Naturaviva.

Letošnji fotografski natečaj »Biodiverziteta – umetnost življenja« 2020 izvajamo v okviru projekta LIFE Naturaviva (LIFE 16 GIE/SI/000711), s katerim želimo širši javnosti sporočiti, da je 𝘣𝘪𝘰𝘵𝘴𝘬𝘢 𝘱𝘦𝘴𝘵𝘳𝘰𝘴𝘵 𝘦𝘯𝘢 𝘯𝘢𝘫𝘣𝘰𝘭𝘫 𝘥𝘳𝘢𝘨𝘰𝘤𝘦𝘯𝘪𝘩 𝘪𝘯 𝘯𝘢𝘫𝘣𝘰𝘭𝘫 ž𝘭𝘢𝘩𝘵𝘯𝘪𝘩 𝘻𝘯𝘢č𝘪𝘭𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 𝘯𝘢š𝘦𝘨𝘢 𝘱𝘭𝘢𝘯𝘦𝘵𝘢 ✅💚. Menimo, da lahko to uspešno naredimo tudi preko fotografij in tematskih sklopov, ki jih razpisujemo v omenjenem fotografskem natečaju.⁣

Tradicionalno ob 𝙨𝙫𝙚𝙩𝙤𝙫𝙣𝙚𝙢 𝙙𝙣𝙚𝙫𝙪 𝙕𝙚𝙢𝙡𝙟𝙚 🌍, ki ga praznujemo 22. 𝙖𝙥𝙧𝙞𝙡𝙖, vse sodelujoče avtorje fotografij predstavimo na fotografski razstavi na gradu Podsreda , ko najboljšim fotografom podelimo tudi priznanja in nagrade.⁣

𝓚 𝓼𝓸𝓭𝓮𝓵𝓸𝓿𝓪𝓷𝓳𝓾 𝓽𝓸𝓻𝓮𝓳 𝓿𝓪𝓫𝓲𝓶𝓸 𝓿𝓼𝓮 𝓵𝓳𝓾𝓫𝓲𝓽𝓮𝓵𝓳𝓮 𝓯𝓸𝓽𝓸𝓰𝓻𝓪𝓯𝓲𝓳𝓮! 📷 Mi se že veselimo lepot, ujetih v vaše fotografske objektive.⁣ 💯😍

Fotografska razstava na grajskem podstrešju gradu Podsreda
Foto: Mojca Valenčak

24. SUHI TRAVNIKI NA VETRNIKU – ZAKLADNICA ŽIVE NARAVE
Najvišji, predalpski predeli Kozjanskega parka – 𝐕𝐄𝐓𝐑𝐍𝐈𝐊, 𝐎𝐒𝐋𝐈𝐂𝐀, 𝐁𝐎𝐇𝐎𝐑 ⛰, dosegajo nadmorsko višino med 600 in 1000 metri. Sonaravno kmetovanje je tukaj ustvarilo enega najlepših in najbogatejših habitatov – 𝐇𝐑𝐈𝐁𝐎𝐕𝐒𝐊𝐄 𝐒𝐔𝐇𝐄 𝐓𝐑𝐀𝐕𝐍𝐈𝐊𝐄 z 𝗶𝘇𝗿𝗲𝗱𝗻𝗼 𝗯𝗶𝗼𝘁𝘀𝗸𝗼 𝗽𝗲𝘀𝘁𝗿𝗼𝘀𝘁𝗷𝗼. 🌱🐞🦗🐝⁣

HRIBOVSKI SUHI NEGNOJENI TRAVNIKI s tradicionalno rabo (prevladuje enkratna košnja in jesenska paša) so prava 𝙯𝙖𝙠𝙡𝙖𝙙𝙣𝙞𝙘𝙖 ž𝙞𝙫𝙚 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙫𝙚 😍💯, ki svojo podobo tekom sezone tedensko spreminjajo. Dodatno k pestrosti pripomorejo posamezna drevesa ali grmišča ter mejice. ⁣

Posebej izstopajo 𝙠𝙪𝙠𝙖𝙫𝙞č𝙚𝙫𝙠𝙚 🌷, 𝙢𝙚𝙩𝙪𝙡𝙟𝙞 🦋 𝙞𝙣 𝙜𝙡𝙞𝙫𝙚 𝙫𝙡𝙖ž𝙣𝙞𝙘𝙚 🍄. ⁣

Med rastlinami pritegnejo številne 𝙊𝙍𝙃𝙄𝘿𝙀𝙅𝙀 (kukavice, prstaste kukavice, kukovičnik, volčji jezik, pilovec…), 𝙠𝙧𝙖𝙣𝙟𝙨𝙠𝙖 𝙡𝙞𝙡𝙞𝙟𝙖, 𝙣𝙖𝙫𝙖𝙙𝙣𝙞 𝙠𝙤𝙨𝙢𝙖𝙩𝙞𝙣𝙚𝙘, 𝙖𝙧𝙣𝙞𝙠𝙖, 𝙚𝙣𝙙𝙚𝙢𝙞č𝙣𝙖 𝙤𝙥𝙤𝙟𝙣𝙖 𝙯𝙡𝙖𝙩𝙞𝙘𝙖 v družbi 𝘾𝙡𝙪𝙨𝙞𝙟𝙚𝙫𝙚𝙜𝙖 𝙨𝙫𝙞šč𝙖, kot tudi nezavarovane 𝙥𝙖𝙣𝙤𝙣𝙨𝙠𝙖 𝙙𝙚𝙩𝙚𝙡𝙟𝙖 ali 𝙝𝙡𝙖𝙙𝙣𝙞𝙠𝙤𝙫 𝙜𝙧𝙞𝙣𝙩𝙖𝙫𝙚𝙘. ⁣

Dokaj pogost 𝙣𝙖𝙫𝙯𝙠𝙧𝙞ž𝙣𝙤𝙡𝙞𝙨𝙩𝙣𝙞 𝙨𝙫𝙞šč gosti zavarovano vrsto metulja 𝙨𝙫𝙞šč𝙚𝙫 𝙢𝙧𝙖𝙫𝙡𝙟𝙞šč𝙖𝙧 🦋 . Med več kot tisoč znanimi vrstami metuljev na območju so tudi številni travniški postavneži.

📅 Suhi travniki so zaradi barvitega cvetja najlepši 𝗢𝗗 𝗠𝗔𝗝𝗔 𝗗𝗢 𝗔𝗩𝗚𝗨𝗦𝗧𝗔. 💐🌺🌸🌼 ⁣

☑ Njihovo pestrost lahko doživimo, če se sprehodimo po 𝐧𝐚𝐫𝐚𝐯𝐨𝐬𝐥𝐨𝐯𝐧𝐢 𝐮č𝐧𝐢 𝐏𝐎𝐓𝐈 𝐓𝐑𝐀𝐕𝐍𝐈𝐊 𝐕𝐄𝐓𝐑𝐍𝐈𝐊 🥾🏞 ➡ 1,4 𝙠𝙢 𝙙𝙤𝙡𝙜𝙖 𝙠𝙧𝙤ž𝙣𝙖 𝙥𝙤𝙩 poteka po suhih travnikih okoli vrha Vetrnik (708 m) v istoimenskem naselju 📍 Vetrnik in ima 10 točk, ki so opremljene z informativnimi ℹ in usmerjevalnimi tablami. Z vrha Vetrnika je lep razgled po Kozjanskem. 🔝🚶‍♂🚶‍♀ ⁣

Pozno pomladi in poleti lahko tu naštejemo 𝐯𝐞č 𝐤𝐨𝐭 𝟓𝟎 𝐑𝐀𝐒𝐓𝐋𝐈𝐍𝐒𝐊𝐈𝐇 𝐕𝐑𝐒𝐓 𝐍𝐀 𝐊𝐕𝐀𝐃𝐑𝐀𝐓𝐍𝐈 𝐌𝐄𝐓𝐄𝐑 ‼ 😮 ⁣

Pestrost travniških gliv vlažnic pa lahko občudujemo oktobra. Kar 𝟭𝟳 𝗻𝗮𝗷𝗱𝗲𝗻𝗶𝗵 𝘃𝗿𝘀𝘁 𝗴𝗼𝗯 𝘃𝗹𝗮ž𝗻𝗶𝗰 🍄🔎 ob enem obisku travnika na Vetrniku govori v prid naravovarstvenem pomenu državnega nivoja. ✅💚 

Suhi travnik na Vetrniku
Foto: Dušan Klenovšek⁣
ZNANI SO NAGRAJENCI 3. ADVENTNE NAGRADNE IGRE

Spodaj si lahko ogledate POSNETEK ŽREBA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

23. LOV NA ZAKLAD NA GRADU PODSREDA

𝙂𝙧𝙖𝙟𝙨𝙠𝙞 𝙫𝙞𝙩𝙚𝙯 𝙫𝙖𝙗𝙞 𝙣𝙖 𝙣𝙚𝙥𝙤𝙯𝙖𝙗𝙣𝙤 𝙙𝙧𝙪ž𝙞𝙣𝙨𝙠𝙤 𝙜𝙧𝙖𝙟𝙨𝙠𝙤 𝙙𝙤𝙜𝙤𝙙𝙞𝙫šč𝙞𝙣𝙤!⁣⁣ 👌⚔🛡⁣

V osrčju Kozjanskega parka, 5 km s trga Podsrede, stoji 𝙣𝙖𝙟𝙗𝙤𝙡𝙟 𝙜𝙧𝙖𝙟𝙨𝙠𝙞 𝙢𝙚𝙙 𝙜𝙧𝙖𝙙𝙤𝙫𝙞 𝙣𝙖 𝙎𝙡𝙤𝙫𝙚𝙣𝙨𝙠𝙚𝙢 Grad Podsreda .⁣ 🏰⁣

Poleg ogleda tega zanimivega srednjeveškega gradu je od sedaj mogoče tudi sodelovanje v zabavni grajski pustolovščini 🎉 – 𝐋𝐎𝐕 𝐍𝐀 𝐙𝐀𝐊𝐋𝐀𝐃 𝐍𝐀 𝐆𝐑𝐀𝐃𝐔 𝐏𝐎𝐃𝐒𝐑𝐄𝐃𝐀, primerni za vso družino 👨‍👩‍👧‍👦, ki bo zagotovo uživala 💯✅ v raziskovanju skrivnih kotičkov gradu, kjer nove dogodivščine čakajo na vsakem koraku.

⁣⁣“𝐎𝐓𝐑𝐎𝐂𝐈, 𝐕𝐈𝐓𝐄𝐙 𝐕𝐀𝐒 𝐏𝐎𝐓𝐑𝐄𝐁𝐔𝐉𝐄 … 𝐁𝐎𝐃𝐈𝐓𝐄 𝐍𝐉𝐄𝐆𝐎𝐕𝐈 𝐏𝐎𝐌𝐎Č𝐍𝐈𝐊𝐈”⁣

𝓟𝓸𝓰𝓾𝓶𝓮𝓷 𝓲𝓷 𝓹𝓵𝓮𝓶𝓮𝓷𝓲𝓽 𝓿𝓲𝓽𝓮𝔃 𝓫𝓻𝓪𝓷𝓲 𝓰𝓻𝓪𝓭 𝓟𝓸𝓭𝓼𝓻𝓮𝓭𝓪 𝓹𝓻𝓮𝓭 𝓷𝓪𝓳𝓱𝓾𝓳š𝓲𝓶𝓲 𝓸𝓼𝓿𝓪𝓳𝓪𝓵𝓬𝓲, 𝓻𝓸𝓹𝓪𝓻𝓳𝓲 𝓲𝓷 𝓭𝓻𝓾𝓰𝓲𝓶𝓲 𝓷𝓮𝓹𝓻𝓲𝓭𝓲𝓹𝓻𝓪𝓿𝓲, 𝓽𝓸𝓴𝓻𝓪𝓽 𝓹𝓪 𝓼𝓮 𝓳𝓮 𝔃𝓷𝓪š𝓮𝓵 𝓹𝓻𝓮𝓭 𝓿𝓮𝓵𝓲𝓴𝓸 𝓾𝓰𝓪𝓷𝓴𝓸 … 𝒦𝓇𝒶𝓁𝒿𝑒𝓈𝓉𝓋𝑜 𝒿𝑒 𝓅𝓇𝒾𝓏𝒶𝒹𝑒𝓁𝒶 𝒽𝓊𝒹𝒶 𝓃𝒶𝒹𝓁𝑜𝑔𝒶 😢, 𝓀𝒾 𝓈𝑜 𝒿𝑜 𝓀𝓇𝒶𝒿𝓊 𝓏𝒶𝓀𝓊𝒽𝒶𝓁𝑒 č𝒶𝓇𝑜𝓋𝓃𝒾𝒸𝑒 𝒾𝓏 𝒪𝓁𝒾𝓂𝒿𝒶. 𝒦 𝓈𝓇𝑒č𝒾 𝓅𝒶 𝑜𝒷𝓈𝓉𝒶𝒿𝒶 𝓇𝑒š𝒾𝓉𝑒𝓋 – 𝓁𝑒𝓅𝒶, 𝑜𝓀𝓊𝓈𝓃𝒶, 𝒹𝑜𝓈𝓉𝑜𝓅𝓃𝒶 𝓋𝓈𝑒𝓂, 𝓇𝑒𝓋𝓃𝒾𝓂 𝒾𝓃 𝒷𝑜𝑔𝒶𝓉𝒾𝓂! ⁣

Vitez se odpravlja na pot iskanja zaklada, ki se skriva nekje za kamnitimi zidovi naših mogočnih grajskih soban‼ 𝗗𝗮 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝗼𝗱𝗿𝗲š𝗶 𝗸𝗿𝗮𝗹𝗷𝗲𝘀𝘁𝘃𝗼 𝗽𝗮 𝗽𝗼𝘁𝗿𝗲𝗯𝘂𝗷𝗲 𝘃𝗮š𝗼 𝗽𝗼𝗺𝗼č. Bodite njegovi neustrašni in nadobudni pomočniki!⁣ ⁣

Obiščite grad kadarkoli v odpiralnem času, predhodna najava ni potrebna, in sodelujte v Lovu na zaklad ter prejmite 𝙇𝙀𝙋𝙊 𝙄𝙉 𝙎𝙇𝘼𝙎𝙏𝙉𝙊 𝙉𝘼𝙂𝙍𝘼𝘿𝙊.🎁 S sabo pripeljite tudi mamice in atije, dedke in babice, sestrice in bratce … Vsaka pomoč je dobrodošla.💪⁣

Zasluge za pravljico in spretno spesnjene namige, ki sodelujoče v tej zabavni grajski pustolovščini popeljejo po igri Lov na zaklad, gredo vsestranski umetnici in kulturnici 𝐕𝐄𝐑𝐎𝐍𝐈𝐊𝐈 𝐆𝐑𝐀𝐃𝐈Š𝐄𝐊 ✍️ iz Kozjega, za kar se ji Kozjanski park in vse kraljestvo gradu Podsreda lepo zahvaljuje.⁣🙏

❤️⁣⁣🎁 LOV NA ZAKLAD na gradu Podsreda lahko sedaj tudi podarite v obliki 𝐃𝐀𝐑𝐈𝐋𝐍𝐄𝐆𝐀 𝐁𝐎𝐍𝐀.

Lov na zaklad, Grad Podsreda; Foto: Fotografiraj.se

22. GRUSKA – SKRITI BISER, KI VABI Z LEGENDAMI IN ZGODBAMI
⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣𝐆𝐑𝐔𝐒𝐊𝐀 je dolina, ki leži v osrčju našega zavarovanega območja, tik ob cesti Kozje-Buče in jo lahko spoznamo med kratkim sprehodom po 1,75 km dolgi, označeni krožni poti.⁣⁣ 🥾👌

⁣⁣Je 𝐧𝐚𝐣𝐯𝐞č𝐣𝐚, 𝐧𝐚𝐣𝐬𝐭𝐚𝐫𝐞𝐣š𝐚 𝐢𝐧 𝐧𝐚𝐣𝐩𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐧𝐞𝐣š𝐚 ☝️🧐 geomorfološka površinska naravna vrednota državnega pomena v Kozjanskem parku in je lep primer 𝗢𝗦𝗔𝗠𝗘𝗟𝗘𝗚𝗔 𝗞𝗥𝗔Š𝗞𝗘𝗚𝗔 𝗣𝗢𝗝𝗔𝗩𝗔.⁣⁣🔝⁣⁣

Začenja se s 30 metrov visoko previsno steno, v kateri je izvir 𝐩𝐨𝐭𝐨𝐤𝐚 𝐆𝐫𝐮𝐬𝐤𝐚 🏞, ki je posledica ponikanja 𝐩𝐨𝐭𝐨𝐤𝐚 𝐆𝐚𝐛𝐫𝐚 skozi požiralnik nekoliko višje. V steni, kjer izvira potok Gruska, je vhod v 26 𝙢 𝙙𝙤𝙡𝙜𝙤 𝙟𝙖𝙢𝙤. ⁣⁣

Ob močnejšem deževju 🌧☔ se izvir spremeni v izjemno lep 𝐒𝐋𝐀𝐏💦, zato je to mogoče najprimernejši čas 💯 za obisk tega skritega naravnega bisera❗⁣⁣

Na dnu Gruske “jame” oz. doline najdemo 𝙗𝙤𝙜𝙖𝙩 𝙧𝙖𝙨𝙩𝙡𝙞𝙣𝙨𝙠𝙞 🌳 𝙞𝙣 ž𝙞𝙫𝙖𝙡𝙨𝙠𝙞 𝙨𝙫𝙚𝙩 od potočnega raka 🦐, kačjih pastirjev, mladoletnic, vrbnic, netopirjev 🦇 do vodne mete 🌱, močvirske spominčice, močvirske preslice 🌷, v podrasti pa še trpežno srebrenko in nekatere vrste teloha.⁣⁣⁣⁣

𝐋𝐄𝐆𝐄𝐍𝐃𝐀 𝐏𝐑𝐀𝐕𝐈 📜 …… 𝒹𝒶 𝓃𝒶𝒿 𝒷𝒾 𝒷𝒾𝓁𝒶 𝓃𝑒𝓀𝑜č 𝓉𝓊𝓀𝒶𝒿 𝓁𝑒𝓅𝒶, 𝒸𝓋𝑒𝓉𝑜č𝒶 𝒹𝑜𝓁𝒾𝓃𝒶, 𝓅𝑜 𝓃𝒿𝑒𝒿 𝓅𝒶 𝓈𝑒 𝒿𝑒 𝓇𝒶𝓏𝓅𝓇𝑜𝓈𝓉𝒾𝓇𝒶𝓁 𝒷𝑜𝑔𝒶𝓉 𝓉𝓇𝑔 💰, 𝓀𝒾 𝓈𝑜 𝑔𝒶 𝒾𝓂𝑒𝓃𝑜𝓋𝒶𝓁𝒾 »𝒢𝓇𝑜𝓏𝓀𝒶«. 𝒯𝒶 𝓃𝒶𝒿 𝒷𝒾 𝓈𝑒 𝓏𝒶 𝓀𝒶𝓏𝑒𝓃 𝓅𝑜𝑔𝓇𝑒𝓏𝓃𝒾𝓁 𝓋 𝓏𝑒𝓂𝓁𝒿𝑜, 𝓀𝑒𝓇 𝓈𝑜 𝓃𝒿𝑒𝑔𝑜𝓋𝒾 𝓅𝓇𝑒𝒷𝒾𝓋𝒶𝓁𝒸𝒾 𝓃𝒶 𝓋𝑒𝓁𝒾𝓀𝒾 𝓅𝑒𝓉𝑒𝓀 𝒿𝑒𝒹𝓁𝒾 🍗, 𝓅𝒾𝓁𝒾 🥂 𝒾𝓃 𝓅𝓁𝑒𝓈𝒶𝓁𝒾 💃🕺. 𝒱𝓈𝑒, 𝓀𝒶𝓇 𝒿𝑒 𝒷𝒾𝓁𝑜 𝓉𝒶𝓂 ž𝒾𝓋𝑒𝑔𝒶, 𝒿𝑒 𝓋 𝒾𝓈𝓉𝑒𝓂 𝒽𝒾𝓅𝓊 𝑜𝓀𝒶𝓂𝑒𝓃𝑒𝓁𝑜. 𝐿𝑒 𝓀𝓇𝒾ž 𝓃𝒶 𝓏𝓋𝑜𝓃𝒾𝓀𝓊 𝒿𝑒 𝓂𝑜𝓁𝑒𝓁 𝒾𝓏 𝓏𝑒𝓂𝓁𝒿𝑒 𝒾𝓃 š𝑒 𝓋𝑒𝓁𝒾𝓀𝑜 𝓅𝑜𝓏𝓃𝑒𝒿𝑒 𝓈𝑜 𝓀𝓂𝑒𝓉𝒿𝑒, 𝓀𝒾 𝓈𝑜 𝓉𝒶𝓂 𝓀𝑜𝓈𝒾𝓁𝒾 𝓉𝓇𝒶𝓋𝑜, 𝓈 𝓀𝑜𝓈𝑜 𝓀𝒹𝒶𝒿 𝓅𝒶 𝓀𝒹𝒶𝒿 𝓏𝒶𝒹𝑒𝓁𝒾 𝑜𝒷𝑒𝓃𝒿 …⁣⁣⁣⁣

V dolini Gruske se nahaja 22 m dolga 𝐏𝐔ŠČ𝐀𝐕𝐍𝐈𝐊𝐎𝐕𝐀 𝐉𝐀𝐌𝐀, ki je dobila ime po puščavniku, ki bi naj živel v njej v obdobju med prvo svetovno vojno in po njej. Ljudem je ostal v spominu kot gruskojamski puščavnik in posebnež.⁣⁣⁣⁣

Dolina Gruske, ki 𝙯 𝙡𝙚𝙜𝙚𝙣𝙙𝙖𝙢𝙞 𝙞𝙣 𝙯𝙜𝙤𝙙𝙗𝙖𝙢𝙞 ž𝙚 𝙨𝙩𝙤𝙡𝙚𝙩𝙟𝙖 ž𝙞𝙫𝙞 𝙫 𝙙𝙪𝙝𝙪 𝙙𝙤𝙢𝙖č𝙞𝙣𝙤𝙫, sodi med redka tovrstna območja v vzhodni Sloveniji.⁣⁣⁣ 🇸🇮⁣⁣⁣⁣

Gruska s slapom, Buče, Kozjanski park
Foto:Barbara Ploštajner

21. LEGÁT – MAVRIČNI ZRAČNI AKROBAT
⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣ V stenah nekdanjega peskokopa v Župjeku pri Bizeljskem, gnezdi najstarejša neprekinjena kolonija ene 𝐧𝐚𝐣𝐥𝐞𝐩š𝐞 𝐨𝐛𝐚𝐫𝐯𝐚𝐧𝐢𝐡 𝐩𝐭𝐢𝐜, 𝐤𝐢 ž𝐢𝐯𝐢𝐣𝐨 𝐯 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐢: 【ČEBÉLAR】 (Merops apiaster) ali LEGÁT.⁣ 🐦🐝⁣
⁣⁣
Čebelar je odličen letalec 💯, ki v letu prekaša najhitrejše žuželke, s čimer je povezano tudi njegovo 𝗜𝗠𝗘. Njegov jedilnik 😋🐝🍴namreč sestavljajo Č𝙀𝘽𝙀𝙇𝙀 𝙞𝙣 𝙙𝙧𝙪𝙜𝙚 𝙫𝙚č𝙟𝙚 𝙡𝙚𝙩𝙚č𝙚 ž𝙪ž𝙚𝙡𝙠𝙚 (kačje pastirje, čmrlje, metulje, hrošče, škržate), kar pomeni, da mora biti tako uren kot okreten. ⁣✔⁣
⁣⁣
Je SELIVKA, ki se k nam 𝘃𝗿𝗻𝗲 𝗞𝗢𝗡𝗘𝗖 𝗔𝗣𝗥𝗜𝗟𝗔. V prvih tednih si ptičji par v vertikalne peščene stene izkoplje VEČ KOT METER dolge 𝐠𝐧𝐞𝐳𝐝𝐢𝐥𝐧𝐞 𝐫𝐨𝐯𝐞. V njih čez kak mesec prične valjenje 🥚🐦 (4 do 7 jajc), ki traja 24 dni, čemur sledi intenzivno hranjenje mladičev, pri katerem sodelujeta tako samček kot samička. ⁣❤️⁣
⁣⁣
Mladiči poletijo po dobrih treh tednih, konec julija pa družine z mladiči že odletijo in se ob virih hrane (vodotokih) pomikajo proti tropski Afriki na prezimovanje.⁣⁣

📍 𝗕𝗜𝗭𝗘𝗟𝗝𝗦𝗞𝗢 (nekdanji peskokop v Župjeku) je bilo dolga leta edino pribežališče za čebelarje v Sloveniji in po pripovedovanju domačinov gnezdijo čebelarji tu že od leta 𝟭𝟵𝟴𝟰.⁣⁣

⁣⁣⁣⁣𝗞𝗝𝗘 𝗜𝗡 𝗞𝗔𝗞𝗢 𝗢𝗣𝗔𝗭𝗢𝗩𝗔𝗧𝗜 Č𝐄𝐁𝐄𝐋𝐀𝐑𝐉𝐄❓⁣

✅ Čebelarje, ki jih 𝘃 𝗯𝗮𝗿𝘃𝗶𝘁𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝘇𝗿𝗮č𝗻𝗶 𝗮𝗸𝗿𝗼𝗯𝗮𝘁𝗶𝗸𝗶 𝘁𝗲ž𝗸𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗸𝗼𝘀𝗶 𝗸𝗮𝗸𝗮 𝗱𝗿𝘂𝗴𝗮 𝗽𝘁𝗶č𝗷𝗮 𝘃𝗿𝘀𝘁𝗮, je najlepše opazovati V ZAČETKU JUNIJA 📅, ko je vzreja zaroda pri koncu in pogosto priletavajo v luknje.⁣⁣
⁣⁣
✅ Da bi opazovalci čim manj vznemirjali te redke ptice 🤫, je za opazovanje v Župjeku na primerni razdalji od gnezdilne stene postavljena 𝐎𝐏𝐀𝐙𝐎𝐕𝐀𝐋𝐍𝐈𝐂𝐀 (priporočljiv je daljnogled ali teleskop🔭) in 𝐢𝐧𝐟𝐨𝐫𝐦𝐚𝐭𝐢𝐯𝐧𝐚 𝐭𝐚𝐛𝐥𝐚 ℹ. ⁣⁣
⁣⁣
‼𝐅𝐎𝐓𝐎𝐆𝐑𝐀𝐅𝐈𝐑𝐀𝐍𝐉𝐄 📸‼⁣
Zaradi svoje barvitosti in skupinskega gnezdenja je ta ptica zelo atraktivna tudi za naravoslovne fotografe. 😍Zato je Kozjanski park letos za nemoteče fotografiranje 📷 v Župjeku med gnezdilno steno in opazovalnico uredil manjši prikriti prostor za fotografe.⁣⁣✅👌
⁣⁣
Zaradi pomanjkanja primernih gnezdilnih sten in hrane je čebelar v Sloveniji redka vrsta ter je 𝐳𝐚𝐯𝐚𝐫𝐨𝐯𝐚𝐧 𝐭𝐚𝐤𝐨 𝐯 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐢 𝐢𝐧 𝐤𝐨𝐭 𝐯 𝐜𝐞𝐥𝐨𝐭𝐧𝐢 𝐄𝐔❗

Foto in video: Dušan Klenovšek

20. LUCIJA ZA STEKLARJE IN DOBER VID
⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣ Danes goduje 𝙎𝙑. 𝙇𝙐𝘾𝙄𝙅𝘼, ki je zavetnica vida 👁️ oz. slepih.⁣⁣⁣⁣

Na lucijino je bilo že od nekdaj veliko različnih običajev. Ponekod so pekli Lucijin kruh 🍞 ali na ta dan posejali žito 🌾, drugod pa so bili prepričani, da zna sv. Lucija celo napovedati vreme.⁣⁣🌧️☀️⁣⁣

Star pregovor pravi: “𝒦𝒶𝓀𝓇š𝓃𝒾 𝓈𝑜 𝒹𝓃𝑒𝓋𝒾 𝑜𝒹 𝐿𝓊𝒸𝒾𝒿𝑒 𝒹𝑜 𝒷𝑜ž𝒾č𝒶, 𝓉𝒶𝓀𝒾 𝒷𝑜𝒹𝑜 𝓂𝑒𝓈𝑒𝒸𝒾 𝓋 𝓅𝓇𝒾𝒽𝑜𝒹𝓃𝒿𝑒𝓂 𝓁𝑒𝓉𝓊.” Kar bi naj pomenilo, da 12 dni od sv. Lucije do božiča napove vreme 12 mesecev prihodnjega leta‼

⁣⁣⁣⁣1️⃣3️⃣. december je bil po starem (julijanskem) koledarju najkrajši dan v letu, dan zimskega kresa ❄🔥 in začetek novega leta. ⁣⁣🗓️⁣⁣Od tod se glasi prekmurski pregovor: “𝙇𝙞𝙘𝙞𝙟𝙖, 𝙠𝙧𝙖𝙩𝙠𝙞 𝙙𝙚𝙣, 𝙟𝙚 𝙯𝙣𝙖𝙣𝙤 𝙫𝙨𝙚𝙣 𝙡ü𝙙𝙚𝙣.”⁣⁣⁣⁣

In na Lucijino so nekoč zares praznovali. 🎉 Tako nekateri obrtniki niso delali – med njimi krojači in šivilje ✂️, nekatera domača dela se niso opravljala. ⁣⁣⁣⁣

💁ℹ Lucija je bila med drugim tudi zavetnica 𝐒𝐓𝐄𝐊𝐋𝐀𝐑𝐉𝐄𝐕 in steklarska obrt ima na Kozjanskem dolgo tradicijo, saj so se 𝙜𝙤𝙯𝙙𝙣𝙚 𝙨𝙩𝙚𝙠𝙡𝙖𝙧𝙣𝙚 𝙖𝙡𝙞 𝙜𝙡𝙖ž𝙪𝙩𝙚 razvile predvsem tam, kjer so gozdne površine 🌳🌲 ponujale zadostne količine lesa.🪵 V kozjanskih steklarnah so poleg steklenic za slatino izdelovali še steklovino za shranjevanje zdravil 💊 in živil, svetila ter servirno in jedilno posodo🍷. ⁣⁣⁣⁣

Mojstrovine nekdanjih kozjanskih gozdnih steklarn – glažut nam odkriva stalna steklarska razstava “𝐔𝐣𝐞𝐭𝐚 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐨𝐣𝐧𝐨𝐬𝐭” 𝐧𝐚 𝐠𝐫𝐚𝐝𝐮 𝐏𝐨𝐝𝐬𝐫𝐞𝐝𝐚, 🏰 kjer so predstavljeni predvsem stekleni predmeti iz 19. in začetka 20. stoletja, kako nastane steklo, pa si lahko ogledamo tudi na filmu v razstavi. 🎥⁣⁣⁣⁣

Na Kozjanskem so delovale številne glažute in v eni izmed njih je izpod rok steklarskih mojstrov sredi 19. stoletja nastala tudi 𝗘𝗗𝗜𝗡𝗦𝗧𝗩𝗘𝗡𝗔 𝗦𝗧𝗘𝗞𝗟𝗘𝗡𝗜𝗖𝗔 𝗭𝗔 Š𝗧𝗜𝗥𝗜 𝗩𝗥𝗦𝗧𝗘 𝗣𝗜𝗝𝗔Č, ki jo lahko občudujete na fotografiji.⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣👍⁣

Steklarska razstava “Ujeta prosojnost”, Grad Podsreda
Foto: Mojca Valenčak

PS: 🎁 NE POZABITE! Danes ob 19:30.uri na Facebook profilu Kozjanskega parka objavimo že tretjo Adventno nagradno igro!

19. NAJBOLJ GRAJSKI – GRAD PODSREDA

Srednjeveški 𝐆𝐑𝐀𝐃 𝐏𝐎𝐃𝐒𝐑𝐄𝐃𝐀 🏰, ki ga radi imenujemo tudi »𝙣𝙖𝙟𝙗𝙤𝙡𝙟 𝙜𝙧𝙖𝙟𝙨𝙠𝙞 𝙢𝙚𝙙 𝙜𝙧𝙖𝙙𝙤𝙫𝙞« 💯, sodi med najlepše predstavnike romanske arhitekture na Slovenskem, saj je njegovo 𝘀𝗿𝗲𝗱𝗻𝗷𝗲𝘃𝗲š𝗸𝗼 𝗷𝗲𝗱𝗿𝗼 skozi stoletja ostalo 𝘀𝗸𝗼𝗿𝗮𝗷 𝗻𝗲𝗼𝗸𝗿𝗻𝗷𝗲𝗻𝗼❗⁣🔝😮⁣⁣⁣⁣⁣

Nekoč je grad nosil ime 𝙃ö𝙧𝙗𝙚𝙧𝙜 𝙖𝙡𝙞 𝙃𝙚𝙧𝙗𝙚𝙧𝙜, današnje ime pa verjetno pomeni dan, ko so bili v trgu Podsreda tržni ali sodni dnevi. ⁣⁣🧐📖⁣⁣⁣⁣

Podsredški grad je skozi zgodovino zamenjal več lastnikov. Danes je njegova lastnica Občina Kozje, že vse od leta 1983 pa za njegovo upravljanje skrbi Kozjanski park.⁣⁣⁣⁣

Nekoč propadajoči grad je v tem času doživel celovito sistematično prenovo in postal pomemben 👍 𝗡𝗢𝗦𝗜𝗟𝗘𝗖 ☑ 𝙠𝙪𝙡𝙩𝙪𝙧𝙣𝙚, ☑ 𝙥𝙧𝙤𝙢𝙤𝙘𝙞𝙟𝙨𝙠𝙤-𝙞𝙯𝙤𝙗𝙧𝙖ž𝙚𝙫𝙖𝙡𝙣𝙚, ☑ 𝙙𝙧𝙪ž𝙖𝙗𝙣𝙚 𝙞𝙣 𝙩𝙪𝙧𝙞𝙨𝙩𝙞č𝙣𝙚 𝙥𝙤𝙣𝙪𝙙𝙗𝙚 našega zavarovanega območja. ⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Grad obiskovalcem ponuja na ogled številne 𝙂𝙍𝘼𝙅𝙎𝙆𝙀 𝙎𝙊𝘽𝘼𝙉𝙀, 𝙎𝙏𝘼𝙇𝙉𝙀 𝙞𝙣 𝙕𝘼Č𝘼𝙎𝙉𝙀 𝙍𝘼𝙕𝙎𝙏𝘼𝙑𝙀 … in še veliko, veliko več. ⁣🖼⁣⁣⁣⁣⁣

Na gradu se lahko poročite 💍👰 in od letošnjega poletja tudi prenočite 🛏⭐⭐⭐⭐ v Rooms & Apartments – Podsreda Castle.⁣⁣⁣

Grad Podsreda / Podsreda Castle živi polno in bogato življenje zlasti v toplejših mesecih ☀, ko se na gradu odvijajo številne prireditve, kot so Kuhinja na gradu 😋🍴, Grajski živ-žav 🎉, koncerti 🎤🎶, letni kino pod grajskimi zvezdami 🎥🎞🍿 … Grajske zidove pa že 26 let preko poletja polni glasba v okviru dogodka Glasbeno poletje na gradu Podsreda. 🎹🎼 ⁣⁣⁣⁣

Po novem pa se lahko na zanimivo odkrivanje gradu odpravite v družbi grajskega viteza 🗡💪, ki vabi na pravo grajsko pustolovščino 𝗟𝗢𝗩 𝗡𝗔 𝗭𝗔𝗞𝗟𝗔𝗗, primerno za vso družino. 🧭🗺 ⁣⁣⁣⁣⁣⁣✅

Grad Podsreda se skupaj s še 𝐏𝐄𝐓𝐈𝐌𝐈 𝐆𝐑𝐀𝐃𝐎𝐕𝐈 povezuje v neformalno združenje Gradovi Posavja 🤝.

Zraven gradu Podsreda so tukaj še Grad Rajhenburg, Grad Sevnica, grad Brežice (Posavski muzej Brežice), grad Mokrice (Terme Čatež) in nekdanji samostan v Kostanjevici na Krki (Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki).⁣⁣⁣Ponosni smo, da je letos projekt Gradovi Posavja prejel 𝙣𝙖𝙜𝙧𝙖𝙙𝙤 𝙅𝙖𝙠𝙤𝙗 2020 🏆🥇 in naziv 𝐚𝐦𝐛𝐚𝐬𝐚𝐝𝐨𝐫 𝐢𝐧𝐨𝐯𝐚𝐭𝐢𝐯𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐯 𝐭𝐮𝐫𝐢𝐳𝐦𝐮 za področje inovativne turistične vsebine ter programi v gradovih in dvorcih 2020.⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Trenutno grad uživa 𝐳𝐢𝐦𝐬𝐤𝐨 𝐬𝐩𝐚𝐧𝐣𝐞 ❄💤, a upamo da bodo naslednje leto razmere dopuščale in bo zopet vabil na raziskovanje med svoje mogočne zidove.⁣⁣🏰⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣»

S klikom na spodnjo fotografijo si lahko ogledate film o gradu Podsreda.

Grad Podsreda v zimski preobleki
Foto: Mojca Valenčak
18. JABOLKO JE V KOZJANSKEM PARKU ŽE DOBRIH 20 LET VEČ KOT LE SADEŽ

Praznik kozjanskega jabolka 🍎 je tradicionalna, osrednja prireditev v Kozjanskem parku, ki vse od leta 2000 vsak drugi teden v oktobru 🍁 na trg Podsreda prinaša pestro dogajanje v okviru 𝐧𝐚𝐣𝐯𝐞č𝐣𝐞𝐠𝐚 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐣𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐬𝐞𝐣𝐦𝐚 𝐳 𝐝𝐮š𝐨 v Sloveniji. ⁣⁣💯🔝⁣⁣⁣⁣

Mineva torej že dobrih 20 LET, odkar je 𝐉𝐀𝐁𝐎𝐋𝐊𝐎 𝐕 𝐊𝐎𝐙𝐉𝐀𝐍𝐒𝐊𝐄𝐌 𝐏𝐀𝐑𝐊𝐔 𝐕𝐄Č 𝐊𝐎𝐓 𝐒𝐀𝐃𝐄Ž‼ ⁣⁣😍

⁣⁣⁣⁣Jabolko iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka 🌳 je namreč 𝗦𝗜𝗠𝗕𝗢𝗟 𝗩𝗔𝗥𝗢𝗩𝗔𝗡𝗝𝗔 𝗡𝗔𝗥𝗔𝗩𝗘 💟, nadaljevanja tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanja in zdrave hrane ter simbol prepoznavnosti našega zavarovanega območja. ⁣ ⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Osrednji dogodek praznika je sejemsko dogajanje preko vikenda, kjer glavno vlogo na stojnicah igrajo ☑ 𝙚𝙠𝙤𝙡𝙤š𝙠𝙚 𝙠𝙢𝙚𝙩𝙞𝙟𝙚 iz zavarovanega in biosfernega območja ter ☑ 𝙪𝙢𝙚𝙩𝙣𝙞š𝙠𝙤-𝙤𝙗𝙧𝙩𝙣𝙞š𝙠𝙚 𝙙𝙚𝙡𝙖𝙫𝙣𝙞𝙘𝙚, ki ponujajo vrhunske izdelke ljudske tradicionalne obrti, ob spremljavi ☑𝙗𝙤𝙜𝙖𝙩𝙚𝙜𝙖 𝙠𝙪𝙡𝙩𝙪𝙧𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙧𝙤𝙜𝙧𝙖𝙢𝙖. ⁣⁣⁣⁣

Poudarek je na starih sortah jabolk, zdravih kmetijskih pridelkih pridelanih na sonaravni način in izvirno ter domiselno predelano sadje v ozimnico.

⁣⁣⁣⁣𝐒𝐄𝐉𝐄𝐌𝐒𝐊𝐎 𝐃𝐎𝐆𝐀𝐉𝐀𝐍𝐉𝐄 popestrijo š𝘁𝗲𝘃𝗶𝗹𝗻𝗲 𝘇𝗮𝗻𝗶𝗺𝗶𝘃𝗲 𝗮𝗸𝘁𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶:⁣⁣⁣

  • podelitev naziva Carjevič leta, ki ga prejme najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka⁣;⁣ 👑🍎
  • ⁣razglasitev dobitnikov blagovne znamke Sožitje-Kozjanski park ;⁣ ✅♻⁣
  • tekmovanje v peki »štrudla« za naziv “štrudlmojstr-ca”⁣;⁣ 🧑‍🍳🥇
  • najdaljši olup iz jabolka (𝐫𝐞𝐤𝐨𝐫𝐝 𝐣𝐞 𝐧𝐚𝐬𝐭𝐚𝐥 𝐥𝐞𝐭𝐚 𝟐𝟎𝟏𝟖 𝐢𝐳𝐩𝐨𝐝 𝐫𝐨𝐤 𝐌𝐚𝐫𝐭𝐢𝐧𝐚 𝐌𝐚𝐠𝐝𝐚𝐥𝐞𝐧𝐜𝐚 𝐢𝐧 𝐦𝐞𝐫𝐢 𝐧𝐞𝐯𝐞𝐫𝐣𝐞𝐭𝐧𝐢𝐡 𝟕,𝟑 𝐦)⁣;⁣ 🏅🍏⁣
  • prikaz stiskanja soka in žganjekuhe⁣;⁣ 🍹🥃⁣
  • razstava gob⁣;⁣ 🍄⁣
  • program za otroke⁣;⁣ 👧🎉⁣
  • nogometni turnir veteranov in mladinski turnir⁣;⁣ 🥅⚽
  • rekreacijski tek na grad Podsreda – »S kozjanskim jabolkom do bolj zdravega življenja«⁣;⁣ 🏃🏰⁣
  • družabno kolesarjenje – »Z jabko na kolo«;⁣⁣ 🚴‍♀
  • pohod po kozjanskih sadovnjakih; 🥾🌳 ⁣
  • razstava Starih sort jabolk. ⁣⁣⁣🍎⁣⁣⁣⁣

Ob lanskem jubilejnem 20. Prazniku kozjanskega jabolka smo z 20 sadikami carjeviča zasadili tudi Podsredški drevored.⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Drugo leto, ko bo svet zopet zdrav, 👌 se vidimo na 22. Prazniku kozjanskega jabolka.⁣⁣

Utrinki iz Praznika kozjanskega jabolka, Podsreda, Kozjanski park; Foto: Barbara Ploštajner in arhiv Kozjanskega parka

17. KOZJANSKA JABOLKA OD A (ananasove renete) DO Ž (železnice)

Kozjanski park si že vrsto let prizadeva ohraniti 𝗩𝗜𝗦𝗢𝗞𝗢𝗗𝗘𝗕𝗘𝗟𝗡𝗘 𝗧𝗥𝗔𝗩𝗡𝗜Š𝗞𝗘 𝗦𝗔𝗗𝗢𝗩𝗡𝗝𝗔𝗞𝗘 🌳🍏 kot pomembne ž𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫𝐞 𝐳𝐚 š𝐭𝐞𝐯𝐢𝐥𝐧𝐞 ž𝐢𝐯𝐚𝐥𝐬𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐫𝐚𝐬𝐭𝐥𝐢𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐯𝐫𝐬𝐭𝐞. ⁣⁣⁣🐦🐝
⁣⁣⁣
Travniški sadovnjaki so prav tako bogata 𝐠𝐞𝐧𝐬𝐤𝐚 𝐳𝐚𝐤𝐥𝐚𝐝𝐧𝐢𝐜𝐚 številnih avtohtonih in tradicionalnih sort JABOLK 🍎 in HRUŠK🍐. ⁣⁣
⁣⁣⁣
❗Zato smo v Kozjanskem parku vzpostavili 𝗘𝗞𝗢𝗟𝗢Š𝗞𝗜 𝗞𝗢𝗟𝗘𝗞𝗖𝗜𝗝𝗦𝗞𝗜 𝗦𝗔𝗗𝗢𝗩𝗡𝗝𝗔𝗞 ✅♻, kjer si lahko ogledate kar 𝟏𝟏𝟕 𝐫𝐚𝐳𝐥𝐢č𝐧𝐢𝐡 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐢𝐡 𝐬𝐨𝐫𝐭 𝐣𝐚𝐛𝐨𝐥𝐤 in 𝟓𝟕 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐢𝐡 𝐬𝐨𝐫𝐭 𝐡𝐫𝐮š𝐤❗

Sadovnjak se na Gradišču v Podsredi razprostira na dobrih 3 hektarih.⁣⁣ Večina dreves je 𝐨𝐳𝐧𝐚č𝐞𝐧𝐢𝐡 𝐳 𝐢𝐦𝐞𝐧𝐢 𝐬𝐨𝐫𝐭 (tudi v Braillovi pisavi) ✍️🔎, od katerih se nekatere ponašajo z zares 𝐙𝐀𝐍𝐈𝐌𝐈𝐕𝐈𝐌𝐈 𝐍𝐀𝐙𝐈𝐕𝐈: 𝘢𝘯𝘢𝘯𝘢𝘴𝘰𝘷𝘢 𝘳𝘦𝘯𝘦𝘵𝘢, ž𝘦𝘭𝘦𝘻𝘯𝘪𝘤𝘢, 𝘫𝘶𝘵𝘳𝘢𝘯𝘫𝘢 𝘻𝘢𝘳𝘫𝘢, 𝘣𝘰ž𝘪č𝘯𝘪𝘤𝘢 (š𝘵𝘢𝘫𝘦𝘳𝘴𝘬𝘪 𝘱𝘰𝘨𝘢č𝘢𝘳), 𝘷𝘳𝘵𝘯𝘪𝘤𝘢 (𝘳𝘥𝘦č𝘪 š𝘵𝘦𝘵𝘪𝘯𝘦𝘤), 𝘤𝘪𝘨𝘢𝘯𝘬𝘢 (𝘳𝘥𝘦č𝘪 𝘫𝘦𝘴𝘦𝘯𝘴𝘬𝘪 𝘬𝘢𝘭𝘷𝘪𝘭), š𝘵𝘶𝘱𝘢𝘯𝘬𝘢 (𝘳𝘥𝘦č𝘪 𝘰𝘷č𝘫𝘪 𝘯𝘰𝘴), 𝘭𝘦𝘥𝘳𝘰𝘷𝘬𝘢 (𝘗𝘢𝘳𝘬𝘦𝘳𝘫𝘦𝘷 𝘱𝘦𝘱𝘪𝘯𝘨), 𝘳𝘶𝘮𝘦𝘯𝘢 𝘭𝘦𝘱𝘰𝘤𝘷𝘦𝘵𝘬𝘢 (𝘳𝘶𝘮𝘦𝘯𝘪 𝘣𝘦𝘭𝘧𝘭𝘦𝘳), 𝘻𝘭𝘢𝘵𝘰𝘳𝘶𝘮𝘦𝘯𝘬𝘢 (𝘻𝘭𝘢𝘵𝘢 𝘱𝘢𝘳𝘮𝘦𝘯𝘢) …⁣⁣⁣

Z namenom ohranjanja evidentiranih sort jabolk in hrušk smo v parku že leta 2004 začeli s skromno proizvodnjo 𝐒𝐀𝐃𝐈𝐊 🌳🌳🌳, ki se odlikujejo po ✅𝐞𝐤𝐨𝐥𝐨š𝐤𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐢𝐳𝐯𝐨𝐝𝐧𝐣𝐢, ✅𝐬𝐨𝐫𝐭𝐧𝐢 𝐩𝐞𝐬𝐭𝐫𝐨𝐬𝐭𝐢 in po tem, da so ✅𝐯𝐳𝐠𝐨𝐣𝐞𝐧𝐞 𝐧𝐚 𝐠𝐞𝐧𝐞𝐫𝐚𝐭𝐢𝐯𝐧𝐢𝐡 𝐩𝐨𝐝𝐥𝐚𝐠𝐚𝐡 – sejancih. ⁣⁣⁣

Vsako jesen novembra tako v ekološki drevesnici Kozjanskega parka lahko kupite sadike številnih sort jabolk in hrušk. Trenutno imamo na zalogi še: 𝙗𝙤𝙗𝙤𝙫𝙚𝙘, 𝙠𝙧𝙞𝙫𝙤𝙥𝙚𝙘𝙚𝙡𝙟, 𝙢𝙤š𝙖𝙣𝙘𝙚𝙡𝙟, 𝙠𝙖𝙣𝙖𝙙𝙠𝙖 𝙞𝙣 𝙡𝙚𝙥𝙤𝙘𝙫𝙚𝙩𝙠𝙖, 𝙥𝙖𝙨𝙩𝙤𝙧𝙟𝙚𝙫𝙠𝙖.⁣⁣⁣

▶Spodaj objavljamo 𝗩𝗜𝗗𝗘𝗢🎥, ki smo ga pripravili skupaj s Knjižnica Šmarje pri Jelšah, v katerem obiščete naš kolekcijski sadovnjak, kjer vam naš sadjarski strokovnjak ADRIJAN ČERNELČ poda 𝗡𝗔𝗩𝗢𝗗𝗜𝗟𝗔, 𝗞𝗔𝗞𝗢 𝗣𝗥𝗔𝗩𝗜𝗟𝗡𝗢 𝗣𝗢𝗦𝗔𝗗𝗜𝗧𝗜 𝗦𝗔𝗗𝗡𝗢 𝗗𝗥𝗘𝗩𝗢.

Tukaj tudi POVEZAVA do brošure z opisi tradicionalnih sort jabolk, ki so razvrščene po času dozorevanja.

Adrijan Černelč med ekološkimi sadikami
Foto: Fotografiraj.se ⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

ZNANI SO NAGRAJENCI 2. ADVENTNE NAGRADNE IGRE

Spodaj si lahko ogledate POSNETEK ŽREBA. Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo!

16. APARTMAJI IN SOBE NA GRADU PODSREDA – KJER UDOBJE SREČA ZGODOVINO

⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣Poti kozjanskih gričev vodijo do skritih kotičkov, kjer se čas ustavi in je zgodovina še vedno živa … Tu se nad dolino in srednjeveškim trgom dviga 𝙢𝙤𝙜𝙤č𝙣𝙞 𝙂𝙧𝙖𝙙 𝙋𝙤𝙙𝙨𝙧𝙚𝙙𝙖 🏰, ki vabi, da se prepustite užitkom grajskega oddiha, daleč od tokov sodobnega življenja.⁣⁣⁣ ⏳

⁣⁣⁣In sicer lahko to po novem storite v 𝔸ℙ𝔸ℝ𝕋𝕄𝔸𝕁𝕀ℍ 𝕀ℕ 𝕊𝕆𝔹𝔸ℍ ℕ𝔸 𝔾ℝ𝔸𝔻𝕌 ℙ𝕆𝔻𝕊ℝ𝔼𝔻𝔸 ⭐⭐⭐⭐, ki ponujajo doživetje spanja za grajskimi zidovi v osrčju Kozjanskega parka.⁣⁣⁣🦋🌿🐞🦇⁣⁣⁣

V prostorih nekdanjega grajskega gospodarskega poslopja je v letošnjem letu občina Kozje uredila 𝘽𝙐𝙏𝙄Č𝙉𝙀 𝙉𝘼𝙈𝙀𝙎𝙏𝙄𝙏𝙑𝙀 🔝💯. ⁣⁣⁣Gre za 𝐢𝐧𝐨𝐯𝐚𝐭𝐢𝐯𝐞𝐧 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭, ki v okolje gradu prinaša 𝟏𝟓 𝐍𝐀𝐌𝐄𝐒𝐓𝐈𝐓𝐄𝐕, vodenje le-teh pa je prevzel Kozjanski park.⁣⁣⁣ APARTMAJI IN SOBE NA GRADU PODSREDA ponujajo 𝙪𝙣𝙞𝙠𝙖𝙩𝙣𝙤 𝙙𝙤ž𝙞𝙫𝙚𝙩𝙟𝙚 𝙨𝙥𝙖𝙣𝙟𝙖 𝙯𝙖 𝙜𝙧𝙖𝙟𝙨𝙠𝙞𝙢𝙞 𝙯𝙞𝙙𝙤𝙫𝙞 🏰🛏in vabijo k 𝙥𝙤𝙣𝙤𝙫𝙣𝙚𝙢𝙪 𝙥𝙤𝙫𝙚𝙯𝙤𝙫𝙖𝙣𝙟𝙪 𝙯 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙫𝙤 v družbi najdražjih.⁣⁣⁣🏞⛰

⁣⁣⁣Posebej ponosni smo, da nam je z veliko truda uspelo v ponudbo apartmajev vključiti ‼𝐒𝐊𝐎𝐑𝐀𝐉 𝟑𝟎 𝐋𝐎𝐊𝐀𝐋𝐍𝐈𝐇 𝐏𝐎𝐍𝐔𝐃𝐍𝐈𝐊𝐎𝐕 ❤, ki vodijo naravi prijazno in trajnostno pridelavo, predelavo in storitve. ✅♻⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Lokalne ponudbe so gostje apartmajev deležni na vsakem koraku, med drugim tudi v skrbno pripravljeni 𝐆𝐑𝐀𝐉𝐒𝐊𝐈 𝐙𝐀𝐉𝐓𝐑𝐊 𝐊𝐎Š𝐀𝐑𝐈𝐂𝐈, sestavljeni iz izbranih domačih kozjanskih dobrot.⁣⁣⁣ 🍯🥛🥐🥪⁣⁣⁣

Iščete idejo za prav posebno praznično presenečenje🎁❓NEPOZABNO GRAJSKO DOŽIVETJE NA GRADU PODSREDA lahko sedaj tudi podarite v obliki 𝐃𝐀𝐑𝐈𝐋𝐍𝐄𝐆𝐀 𝐁𝐎𝐍𝐀 –> več info TUKAJ.

Fotografije z Apartmajev in sob na gradu Podsreda⁣ Foto: Fotografiraj.se in Amadeja Knez

15. PEŠ PO LEPOTAH KOZJANSKE POKRAJINE

⁣⁣⁣Ena izmed najlepših možnosti spoznavanja našega zavarovanega 🥾⛰ območja je tudi HOJA.🚶‍♀🚶‍♂⁣⁣⁣

Zanimiv sprehod vam ponuja ⭕ 𝐆𝐑𝐀𝐉𝐒𝐊𝐀 𝐏𝐄Š𝐏𝐎𝐓 𝐏𝐎𝐃𝐒𝐑𝐄𝐃𝐀, ki povezuje srednjeveški trg Podsreda in istoimenski grad 🏰.

2,5 km dolga pot omogoča raziskovanje izjemne biotske pestrosti in bogate kulturne dediščine kot tudi ostalih zanimivosti okolice. 🌳🔎 ⁣⁣⁣⁣⁣Obiskovalci lahko 𝙥𝙧𝙚𝙞𝙯𝙠𝙪𝙨𝙞𝙟𝙤 𝙨𝙫𝙤𝙟𝙚 𝙯𝙣𝙖𝙣𝙟𝙚 o gozdu in bogati flori in favni 𝙣𝙖 𝙧𝙖𝙯𝙡𝙞č𝙣𝙞𝙝 𝙞𝙣𝙩𝙚𝙧𝙖𝙠𝙩𝙞𝙫𝙣𝙞𝙝 𝙩𝙤č𝙠𝙖𝙝 𝙤𝙗 𝙥𝙤𝙩𝙞. 📚⁣⁣⁣⁣⁣Pot ni zahtevna in je 𝐩𝐫𝐢𝐦𝐞𝐫𝐧𝐚 𝐳𝐚 𝐯𝐬𝐞 𝐠𝐞𝐧𝐞𝐫𝐚𝐜𝐢𝐣𝐞, tudi za družine z otroki.⁣⁣ 👨‍👩‍👧‍👦⁣⁣⁣

Na sprehod po grajski poti se lahko odpravimo 𝐯 𝐯𝐬𝐞𝐡 𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐡 č𝐚𝐬𝐢𝐡. ❄🍁🌸☀ Tudi v vročih poletnih dneh vam bo senca mogočnih bukovih dreves večji del poti nudila prijetno svežino. ⁣

Projekt LIFE Naturaviva je zaslužen, da je Grajska pot Podsreda od oktobra 2019 urejena in označena.⁣⁣⁣⁣⁣

𝙋𝙚š 𝙥𝙖 𝙡𝙖𝙝𝙠𝙤 𝙤𝙙𝙠𝙧𝙞𝙫𝙖𝙩𝙚 𝙩𝙪𝙙𝙞 𝙙𝙧𝙪𝙜𝙚 𝙠𝙤𝙩𝙞č𝙠𝙚 𝙆𝙤𝙯𝙟𝙖𝙣𝙨𝙠𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙖𝙧𝙠𝙖. ✅💯⁣⁣⁣⁣⁣

V kolikor vam zmanjkuje idej za raziskovanje okolice, vam spodaj 👇nudimo nekaj namigov. Ob tem seveda ne pozabite na varnost.

  • ⁣⁣⁣Geološka učna pot Rudnica, 10 km, Olimje;⁣⁣⁣
  • Naravoslovna pot Travnik, 1,4 km, Vetrnik;⁣⁣⁣
  • Pešpot Pilštanj in vodna učna pot Lesično, 4 km, Pilštanj;
  • ⁣⁣⁣Pešpot Kunšperk–Klestje, 8 km, Bistrica ob Sotli;⁣⁣⁣
  • Pot na grad Kozje/Drachenburg, 1,2 km, Kozje;⁣⁣⁣
  • raziskovanje Gruske s Puščavnikovo jamo, 1,75 km, Buče;⁣⁣⁣⁣
  • Bizeljske pešpoti: Vidova pot, Pot k repnicam, Grajska pot, Pot ob Sotli, Pot po Orešju;
  • ⁣⁣⁣romarske poti: Emina pot, Marijina romarska pot, Slomškova pot;⁣⁣⁣
  • planinske poti: Evropska pot E7, Zasavska planinska transverzala⁣⁣⁣⁣⁣⁣ℹ👉

KLIKNI TUKAJ ZA VEČ INFO o pešpoteh v Kozjanskem parku.

Ob zemljevidu Grajske poti Podsreda na gradu Podsreda,
Foto: Amadeja Knez⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

14. LOJNE POGAČE ZA ZIMSKO PTIČJO POJEDINO

𝐕 𝐝𝐧𝐞𝐡, 𝐨𝐝𝐞𝐭𝐢𝐡 𝐯 𝐬𝐧𝐞ž𝐧𝐨 𝐨𝐝𝐞𝐣𝐨 ❄🌨, 𝐩𝐭𝐢𝐜𝐞 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐢 𝐧𝐚š𝐞𝐠𝐚 𝐝𝐨𝐦𝐚 𝐭𝐞ž𝐤𝐨 𝐧𝐚𝐣𝐝𝐞𝐣𝐨 𝐡𝐫𝐚𝐧𝐨, 🐦zato bodo zelo vesele, če jim bomo pomagali s krmljenjem.⁣⁣⁣⁣ Namestimo lahko ptičjo krmilnico, v katero natrosimo ptičjo hrano, ali še bolje, sami doma izdelamo enostavne 𝗟𝗢𝗝𝗡𝗘 𝗣𝗢𝗚𝗔Č𝗘, ki jih imajo ptice zelo rade.⁣⁣ ❤⁣⁣

【Potrebujemo】Goveji loj ali svinjsko salo 🐷, različna semena, vrvico in nekaj različnih lončkov oz. modelčkov.⁣⁣⁣⁣

【PRIPRAVA】Loj oz. salo narežemo na kose in ga v posodi stopimo. Ko se zmes malo ohladi, a je še tekoča, vanjo vmešamo semena: sončnična semena, semena prosa in konoplje … Nato maso vlijemo v lončke ali kakšne druge posodice, ki smo jim predhodno navezali vrvico, da bomo pogačo obesili. Lahko pa za oblikovanje pogače uporabimo tudi kakšne večje modele za piškote, manjše lončke za rože, maso oblikujemo v krogle ali pa v maso namočimo storže. Pustimo domišljiji prosto pot …⁣⁣⁣⁣

Ohlajeno pogačo 𝐨𝐛𝐞𝐬𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐝𝐫𝐞𝐯𝐨 🌳, 𝐭𝐞𝐫𝐚𝐬𝐨, 𝐛𝐚𝐥𝐤𝐨𝐧, 𝐨𝐤𝐧𝐨 – na mesto, od koder jo lahko opazujemo. Obiskovale jo bodo vse vrste sinic (velika in močvirska sinica, plavček in menišček) in tudi drugi gostje, kot so brglezi, vrabci, zelenci, ščinkavci, pinože in rumeni strnadi.⁣⁣⁣⁣

Najverjetneje pogača ne bo takoj polna ptic, a ko se bo novica o pojedini »razvedela«, bo 𝐠𝐨𝐬𝐭𝐢𝐣𝐚 𝐤𝐦𝐚𝐥𝐮 𝐥𝐞𝐩𝐨 𝐨𝐛𝐢𝐬𝐤𝐚𝐧𝐚.⁣⁣😍⁣⁣✅

Takšen dar bo ne le 𝐩𝐨𝐥𝐞𝐩š𝐚𝐥 𝐳𝐢𝐦𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 č𝐚𝐬𝐚 ❄ 𝐳𝐚 𝐩𝐭𝐢𝐜𝐞, temveč bo nudil čudovit pa tudi poučen pogled, v katerem bodo zagotovo uživali predvsem najmlajši. ⁣🔎👌⁣⁣

𝐊𝐚𝐤𝐨 𝐥𝐞𝐩𝐨 𝐛𝐨 𝐨𝐩𝐚𝐳𝐨𝐯𝐚𝐭𝐢 𝐧𝐚𝐯𝐝𝐮š𝐞𝐧𝐞 𝐨𝐭𝐫𝐨𝐤𝐞, ki bodo z noski, prislonjenimi na zimska okna, navdušeno hiteli ugotavljati, katera ptičja druščina se je danes zbrala na malici.⁣⁣

𝐏𝐎𝐙𝐎𝐑‼ Pogačo kot tudi krmilnico namestimo dovolj visoko (vsaj 1,5 m), da je ne dosežejo muce 🐱 ali kuna belica.⁣⁣⁣⁣

Več o hranjenju ptic si lahko preberete tukaj.

13. JABOLKA NA DECEMBRSKI PRAZNIČNI MIZI

⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣𝐀𝐝𝐯𝐞𝐧𝐭𝐧𝐢 č𝐚𝐬 𝐣𝐞 𝐯 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐢 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐳𝐚𝐧 𝐳 𝐳𝐚𝐧𝐢𝐦𝐢𝐯𝐨 𝙆𝙐𝙇𝙄𝙉𝘼𝙍𝙄Č𝙉𝙊 𝙏𝙍𝘼𝘿𝙄𝘾𝙄𝙅𝙊. 🍲👌 V veselem decembru slovenske gospodinje na veliko pečejo in naši domovi dišijo po sladkih dobrotah. 😍 Decembrski kulinarični presežki pa svoj 𝐯𝐫𝐡𝐮𝐧𝐞𝐜 𝐝𝐨𝐬𝐞ž𝐞𝐣𝐨 𝐫𝐚𝐯𝐧𝐨 𝐧𝐚 𝐛𝐨ž𝐢č𝐧𝐢 𝐝𝐚𝐧, ko je miza običajno zelo bogato obložena, na njej je vse tisto, kar je pri hiši najboljšega.⁣⁣

Tudi 𝙅𝘼𝘽𝙊𝙇𝙆𝘼 🍎🍏 so zelo prisotna v naši kulinariki v teh prazničnih dneh 🎄. V starih časih so za sladico na božič pripravili 𝐩𝐞č𝐞𝐧𝐚 𝐣𝐚𝐛𝐨𝐥𝐤𝐚 𝐳 𝐨𝐫𝐞𝐡𝐢 𝐢𝐧 𝐦𝐞𝐝𝐨𝐦. ⁣🍯⁣

Ob potici, najznamenitejši slovenski sladici , se med prazniki po tradiciji pripravlja tudi 🔸🔶 𝗦𝗔𝗗𝗡𝗜 𝗞𝗥𝗨𝗛 🔶🔸, v katerega se vmešajo različne vrste suhega sadja, seveda tudi jabolk.🍎⁣V vsaki slovenski pokrajini kruh 😋 pripravljajo malo drugače, nekatere gospodinje mu dodajo sveže sadje, druge oreščke … Mi vam TUKAJ ponujamo recept sadnega kruha, ki so mu v naših krajih popačeno rekli tudi »𝐤𝐥𝐞𝐜𝐭𝐞𝐧 𝐛𝐫𝐨𝐭«. 🧑‍🍳 🍽Recept nam je zaupala gospa 𝙈𝙖𝙧𝙞𝙘𝙖 𝙍𝙤𝙗𝙚𝙠.⁣⁣⁣‼

Tudi otroci bodo navdušeni, če bodo lahko sodelovali pri pripravi kakšne jabolčne kulinarične poslastice in se bodo ob tem zagotovo neizmerno zabavali!⁣⁣

Kaj pa vi? Katera jed z jabolki je nepogrešljiva na vaši decembrski mizi❓⁣⁣⁣

Pa še 𝙕𝘼𝙉𝙄𝙈𝙄𝙑𝙊𝙎𝙏⁣ 🧐: ⁣BOŽIČNICA (na fotografiji) je tudi 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐚 𝐬𝐨𝐫𝐭𝐚 𝐣𝐚𝐛𝐨𝐥𝐤𝐚, ki je pogosta v kozjanskih travniških sadovnjakih in jo imenujemo tudi š𝐭𝐚𝐣𝐞𝐫𝐬𝐤𝐢 𝐩𝐨𝐠𝐚č𝐚𝐫 ali kisli barivc. Gre za zimsko sorto z debelimi plodovi, ki so značilne pogačaste oblike, obarvani zelenkastorumeno, prekriti s temno rdečo barvo in preliti z dolgimi prižami.⁣⁣⁣

Božičnica ali štajerski pogačar krasi praznično mizo
Foto: Mojca Valenčak

PS. 🎁 NE POZABITE! Danes ob 19:30.uri na Facebook profilu Kozjanskega parka objavimo že drugo Adventno nagradno igro!

12. NOCOJ MIKLAVŽ OBDARUJE PRIDNE OTROKE

Jutri, 𝟔. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚, goduje 𝐬𝐯. 𝐍𝐢𝐤𝐨𝐥𝐚𝐣, ki mu pravimo tudi 𝙎𝙑𝙀𝙏𝙄 𝙈𝙄𝙆𝙇𝘼𝙑Ž.⁣❄⁣⁣🤩⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Otroci ga poznajo kot prvega izmed treh decembrskih dobrih mož, ki prinaša darove 🎁, in pričakovanje njegovega prihoda je vselej burilo otroško domišljijo. 😍 ⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

𝐌𝐢𝐤𝐥𝐚𝐯ž𝐞𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞 je šega, znana po vsem alpskem prostoru, ko na predvečer svojega godu Miklavž hodi od hiše do hiše 🏘 v spremstvu 𝐚𝐧𝐠𝐞𝐥𝐨𝐯 👼 𝐢𝐧 𝐩𝐚𝐫𝐤𝐥𝐣𝐞𝐯 😈 ter pridnim otrokom nastavlja darila, porednim pa šibe. ⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

𝘚𝘷. 𝘔𝘪𝘬𝘭𝘢𝘷ž𝘢 𝘶𝘱𝘰𝘥𝘢𝘣𝘭𝘫𝘢𝘫𝘰 𝘷 š𝘬𝘰𝘧𝘰𝘷𝘴𝘬𝘪 𝘰𝘣𝘭𝘦𝘬𝘪 🙏⛪, 𝘴 𝘵𝘳𝘦𝘮𝘪 𝘻𝘭𝘢𝘵𝘪𝘮𝘪 𝘬𝘳𝘰𝘨𝘭𝘢𝘮𝘪 𝘯𝘢 𝘬𝘯𝘫𝘪𝘨𝘪, 𝘴 𝘵𝘳𝘦𝘮𝘪 𝘫𝘢𝘣𝘰𝘭𝘬𝘪, 𝘷č𝘢𝘴𝘪𝘩 𝘵𝘶𝘥𝘪 𝘴 𝘵𝘳𝘦𝘮𝘪 𝘩𝘭𝘦𝘣č𝘬𝘪. Tri zlate krogle simbolizirajo tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim dekletom. Iz treh kep zlata so v ljudski domišljiji nastala 𝐭𝐫𝐢 𝐫𝐝𝐞č𝐚 𝐣𝐚𝐛𝐨𝐥𝐤𝐚.⁣🍎🍎🍎⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

In prav jabolka sodijo zraven suhega sadja med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom. Kasneje so se darilom pridružili še zvezki 📔, pomaranče 🍊, mnogo kasneje pa še Miklavževa podoba iz čokolade 🍫, sladkarije 🍬🍭 ter seveda parkelj iz kruha 👹 … Toda tudi š𝙞𝙗𝙖 𝙟𝙚 𝙗𝙞𝙡𝙖 𝙣𝙚𝙠𝙤č č𝙖𝙧𝙤𝙙𝙚𝙟𝙣𝙞 𝙥𝙧𝙞𝙥𝙤𝙢𝙤č𝙚𝙠, saj je posredovala življenjsko moč, zato je Miklavževa šiba včasih pozlačena. ⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

𝗔𝗟𝗜 𝗦𝗧𝗘 𝗩𝗘𝗗𝗘𝗟𝗜❓

⁣⁣⁣⁣⁣▪ Ko se nebo v večerih pred Miklavžem obarva v rdeče odtenke, ljudsko izročilo pravi, da “𝐌𝐢𝐤𝐥𝐚𝐯ž 𝐩𝐞č𝐞 𝐩𝐢š𝐤𝐨𝐭𝐞”.⁣ 🍪🌅

⁣⁣⁣⁣▪ V Sloveniji mu je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, 116!⁣ ⛪⁣⁣⁣⁣

▪ Navada je tudi, da otroci Miklavžu pišejo oziroma rišejo svoje želje. Pismo položijo na okensko polico, zjutraj pa ga že ni več.⁣ ✉️✍️⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Miklavž peče piškote«, pogled z vrha Vetrnika na sončni zahod ⁣⁣⁣⁣⁣⁣
Foto: Fotografiraj.se⁣⁣⁣⁣⁣⁣

11. DANES GODUJE SV. BARBARA

»𝓐𝓴𝓸 𝓹𝓻𝓿𝓮𝓰𝓪 𝓭𝓷𝓮 𝓿 𝓪𝓭𝓿𝓮𝓷𝓽𝓾 𝓷𝓪 𝓑𝓪𝓻𝓫𝓪𝓻𝓸 𝓳𝓮 𝓶𝓻𝓪𝔃, 𝓽𝓻𝓪𝓳𝓪𝓵 𝓫𝓸 𝓿𝓮𝓼 𝔃𝓲𝓶𝓼𝓴𝓲 č𝓪𝓼.« ⁣⁣❄🌨⛄
⁣⁣⁣⁣
Danes ima 𝐠𝐨𝐝 𝐬𝐯. 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐚, ki je pri nas zelo priljubljena. Med vsemi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Barbara po pogostosti uvrščeno na 10. mesto. ⁣⁣⁣⁣
⁣⁣⁣⁣
Z njenim godom je povezanih kar nekaj VRAŽ:⁣⁣⁣⁣
⁣⁣⁣⁣
▶ »Izrazito čarovno dejanje tiči v šegi, da na dan sv. Barbare odrežemo 𝐬𝐥𝐢𝐯𝐨𝐯𝐨, 𝐯𝐢š𝐧𝐣𝐞𝐯𝐨 𝐚𝐥𝐢 č𝐞š𝐧𝐣𝐞𝐯𝐨 𝐯𝐞𝐣𝐢𝐜𝐨 𝐭𝐞𝐫 𝐣𝐨 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐚𝐯𝐢𝐦𝐨 𝐯 𝐩𝐨𝐬𝐨𝐝𝐨 𝐳 𝐯𝐨𝐝𝐨 𝐢𝐧 𝐳𝐚𝐜𝐯𝐞𝐭𝐞𝐥𝐚 𝐧𝐚𝐣 𝐛𝐢 𝐝𝐨 𝐛𝐨ž𝐢č𝐚 …«⁣⁣⁣ 🌸🌸🌸⁣
⁣⁣⁣⁣
▶ Prav tako na ta dan po tradiciji posejemo »𝗯𝗼ž𝗶č𝗻𝗼« ž𝗶𝘁𝗼. 🌾 V plitvo posodo damo kalit zrnje, najrajši pšenično, da vzklije oz. ozeleni do božiča.⁣⁣⁣🎄⁣
⁣⁣⁣⁣
▶ Med drugim se na ta dan ne bi smelo šivati, saj bi tako »𝐳𝐚š𝐢𝐥𝐢 𝐤𝐮𝐫𝐚𝐦 𝐫𝐢𝐭𝐢« 𝐢𝐧 𝐧𝐞 𝐛𝐢 𝐯𝐞č 𝐧𝐞𝐬𝐥𝐞. 🥚🐓 ⁣
⁣⁣⁣⁣
Sv. Barbara je po navadi upodobljena s stolpom ali s kelihom in hostijo v roki. Po legendi naj bi bila na ukaz svojega očeta zaprta v temen stolp. Je 𝐳𝐚𝐯𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐚 𝐫𝐮𝐝𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯 ⚒⛑, saj so njihovi rovi prav tako temni in pri rudarjih je bila prisotna navada, da so, če so želeli srečno priti iz jame, na njen god v rovu prižgali lučko. 🔥🕯 ⁣⁣⁣⁣
⁣⁣⁣⁣⁣⁣
Za konec pa še en star slovenski pregovor, ki pravi: “𝘕𝘢 𝘴𝘷. 𝘉𝘢𝘳𝘣𝘢𝘳𝘰 𝘮𝘰č𝘯𝘰 𝘪𝘷𝘫𝘦, 𝘣𝘰 𝘱𝘰𝘵𝘦𝘮 𝘥𝘳𝘶𝘨𝘰 𝘭𝘦𝘵𝘰 𝘴𝘢𝘥𝘫𝘢 𝘱𝘰𝘭𝘯𝘰 𝘥𝘳𝘪𝘷𝘫𝘦.”⁣ 😍🍎🍐⁣

Cvetoča vejica češnje

10. TA VESELI DAN KULTURE

𝘿𝙖𝙣, 𝙠𝙤 “𝙥𝙧𝙚š𝙚𝙧𝙣𝙖” 𝙎𝙡𝙤𝙫𝙚𝙣𝙞𝙟𝙖 𝙨𝙡𝙖𝙫𝙞 𝙋𝙧𝙚š𝙚𝙧𝙣𝙖!⁣⁣⁣⁣

Na današnji dan v Sloveniji slavimo »𝐓𝐀 𝐕𝐄𝐒𝐄𝐋𝐈 𝐃𝐀𝐍 𝐊𝐔𝐋𝐓𝐔𝐑𝐄«, s katerim obeležujemo rojstni dan našega največjega pesnika 𝐅𝐫𝐚𝐧𝐜𝐞𝐭𝐚 𝐏𝐫𝐞š𝐞𝐫𝐧𝐚, ✍️📖 ki se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi.

Letos mineva 𝟮𝟮𝟬 𝗟𝗘𝗧 𝗢𝗗 𝗡𝗝𝗘𝗚𝗢𝗩𝗘𝗚𝗔 𝗥𝗢𝗝𝗦𝗧𝗩𝗔 in v Kozjanskem parku smo želeli v sodelovanju s Kulturnim društvom Podsreda obeležiti spomin na avtorja naše državne himne »Zdravljice« 🇸🇮na letošnjem Aškerčevem večeru, a smo dogajanje prestavili na prihodnje leto.⁣ ⁣⁣⁣

Na ta dan kulturne ustanove 🏰🏦širom po Sloveniji običajno brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem in tako spodbujajo zanimanje za različne umetnostne smeri. 📚 🖼️ A ker tovrstno kulturno raziskovanje trenutno ne bo mogoče, vas vabimo, da skočite na spletno stran svoje najljubše knjižnice, galerije, muzeja … Mnogi izmed njih na današnji dan ponujajo 𝘇𝗮𝗻𝗶𝗺𝗶𝘃𝗲 𝘃𝗶𝗿𝘁𝘂𝗮𝗹𝗻𝗲 𝘃𝘀𝗲𝗯𝗶𝗻𝗲!⁣⁣ 🌐🔗⁣⁣

Mi pa vam v naslednjih vrsticah postrežemo z nekaj zanimivostmi 🧐 o pesniku, ki je veliko prispeval h krepitvi slovenske narodne zavesti in kulturne identitete!⁣⁣⁣⁣

𝐒𝐓𝐄 𝐕𝐄𝐃𝐄𝐋𝐈 … 🤔⁣⁣⁣⁣

… da so otroci klicali Franceta Prešerna doktor Fig, ker je otrokom rad delil suhe fige 😋, ki so bile takrat dragocena dobrota❓⁣⁣⁣⁣

… da je romantični pesnik Sonetni venec in še nekaj drugih ljubezenskih pesmi posvetil svoji veliki ljubezni 💘 Primičevi Juliji❓

⁣⁣⁣⁣… da je znani Prešernov kip v Ljubljani sprva naletel na velik odpor in kritike, ker je nad pesnikovo glavo 😲 razgaljena muza❓

⁣⁣⁣⁣… da podoba Franceta in verz iz Zdravljice krasita slovenski evrski kovanec 🟡🇪🇺 za 2 evra❓

⁣⁣⁣⁣… da se po Prešernu imenuje prva slovenska vrtnica 🌹, ki jo je vzgojil akademik dr. Matjaž Kmecl❓⁣⁣⁣⁣

Verjetno tudi vsi poznamo in »znamo« del Povodnega moža 🌊:

⁣⁣⁣⁣”𝒪𝒹 𝓃𝑒𝓀𝒹𝑒𝒿 𝓁𝑒𝓅𝑒 𝓈𝑜 𝐿𝒿𝓊𝒷𝓁𝒿𝒶𝓃𝓀𝑒 𝓈𝓁𝑜𝓋𝑒𝓁𝑒, ⁣⁣𝒶𝓁 𝓁𝑒𝓅š𝒾 𝑜𝒹 𝒰𝓇š𝓀𝑒 𝒷𝒾𝓁𝑜 𝓃𝒾 𝓃𝑜𝒷𝑒𝓃𝑒,⁣⁣𝓃𝑜𝒷𝑒𝓃𝑒 𝑜č𝑒𝓂 𝒷𝒾𝓁𝑜 𝒷𝑜𝓁𝒿 𝓏𝒶ž𝑒𝓁𝑒𝓃𝑒⁣⁣ 𝑜𝒷 č𝒶𝓈𝓊 𝓃𝒿𝑒 𝒸𝓋𝑒𝓉𝒿𝒶 𝒹𝑒𝓀𝓁𝑒𝓉𝒶 𝓃𝑒 ž𝑒𝓃𝑒. -⁣⁣𝒦𝑜 𝓃á𝓇𝒷𝑜𝓁𝒿 𝒾𝓏 𝓏𝓋𝑒𝓏𝒹 𝒿𝑒 𝒹𝒶𝓃𝒾𝒸𝒶 𝓈𝓋𝑒𝓉𝓁𝒶,⁣⁣𝓃𝒶𝓇𝓁𝑒𝓅š𝒾 𝒾𝓏 𝒹𝑒𝓀𝓁𝒾𝒸 𝒿𝑒 𝒰𝓇š𝓀𝒶 𝒷𝒾𝓁𝒶.⁣⁣”

Kip Antona Aškerca pri Slovensko-bavarski hiši v Podsredi⁣⁣
Foto: Hrvoje Teo Oršanič⁣⁣

ZNANI SO NAGRAJENCI 1. ADVENTNE NAGRADNE IGRE

Za več informacij kliknite na spodnjo fotografijo.

9. PTICAM V KOZJANSKIH TRAVNIŠKIH SADOVNJAKIH GRE VSE BOLJE

V Kolekcijskem sadovnjaku Kozjanskega parka na Gradišču v Podsredi lahko spoznavate kar 𝟏𝟏𝟕 𝐫𝐚𝐳𝐥𝐢č𝐧𝐢𝐡 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐢𝐡 𝐬𝐨𝐫𝐭 𝐣𝐚𝐛𝐨𝐥𝐤 🍏 in 𝟓𝟕 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐢𝐡 𝐬𝐨𝐫𝐭 𝐡𝐫𝐮š𝐤 🍐.⁣⁣

Kozjanski park si že leta prizadeva ohraniti tradicionalne travniške sadovnjake, ki so 𝐩𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞𝐧 𝐝𝐞𝐥 𝐤𝐨𝐳𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐧𝐞 𝐤𝐫𝐚𝐣𝐢𝐧𝐞 in pomemben ž𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐬𝐤𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫 𝐳𝐚 š𝐭𝐞𝐯𝐢𝐥𝐧𝐞 𝐫𝐚𝐬𝐭𝐥𝐢𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐢𝐧 ž𝐢𝐯𝐚𝐥𝐬𝐤𝐞 𝐯𝐫𝐬𝐭𝐞! ✅ ⁣⁣Travniški sadovnjaki nudijo dom mnogim vrstam rastlin 🌿, metuljev 🦋, hroščev 🐞, kobilic 🦗, pajkov 🕷 in ptic 🐦, kot so pogorelček, rjavi srakoper, zelena žolna, pivka, vijeglavka, smdokavra, sršenar in veliki skovik, ki ga vidimo tudi na fotografiji današnje objave.🦉 ⁣⁣

𝗩𝗘𝗟𝗜𝗞𝗜 𝗦𝗞𝗢𝗩𝗜𝗞 (𝗢𝘁𝘂𝘀 𝘀𝗰𝗼𝗽𝘀) je edina prava selivka med slovenskimi sovami. Gnezdi v drevesnih duplih 🌳 ali gnezdilnicah in čeprav se imenuje “veliki”, gre za majhno sovo, na glavi pa ima, podobno kot sove uharice, pernate čopke, ki spominjajo na ušesa.⁣⁣

❗ ⁣Pa še zanimivost – ljudje skovika radi 𝐳𝐦𝐨𝐭𝐧𝐨 𝐨𝐳𝐧𝐚č𝐢𝐦𝐨 𝐤𝐨𝐭 “č𝐮𝐤𝐚”, njegovo oglašanje namreč spominja na besedo “čuuuk”❗

⁣⁣⁣V letošnjem letu je DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) na našem območju izvedel raziskavo ptic, ki je dokazala, da se je v primerjavi z raziskavama iz leta 1999 in 2010, 𝐬𝐭𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐩𝐭𝐢𝐜 𝐯 𝐯𝐢𝐬𝐨𝐤𝐨𝐝𝐞𝐛𝐞𝐥𝐧𝐢𝐡 𝐭𝐫𝐚𝐯𝐧𝐢š𝐤𝐢𝐡 𝐬𝐚𝐝𝐨𝐯𝐧𝐣𝐚𝐤𝐢𝐡 𝐢𝐳𝐛𝐨𝐥𝐣š𝐚𝐥𝐨.💹

V njih je vse več smrdokaver, pogorelčkov in velikih skovikov 🦉, pri katerih je bilo med štetjem zabeleženih kar 52 parov.⁣

Veseli smo, da se trud, ki ga vlagamo v ohranjanje travniških ekstenzivnih sadovnjakov, obrestuje.😍⁣

Trije veliki skoviki, Kozjanski park
Foto: Dušan Klenovšek⁣⁣

8. S PROJEKTOM LIFE AMPHICON REŠUJEMO DVOŽIVKE

Kozjanski park kot partner sodeluje v Life projektu 𝐎𝐡𝐫𝐚𝐧𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐝𝐯𝐨ž𝐢𝐯𝐤 𝐢𝐧 𝐨𝐛𝐧𝐨𝐯𝐚 𝐧𝐣𝐢𝐡𝐨𝐯𝐢𝐡 𝐡𝐚𝐛𝐢𝐭𝐚𝐭𝐨𝐯 z akronimom LIFE Amphicon (LIFE18 NAT/SI/000711).

Eden izmed pomembnejših ciljev tega projekta je rešiti urhe pred izumrtjem. 𝙋𝙖 𝙨𝙥𝙡𝙤𝙝 𝙫𝙚𝙢𝙤 𝙠𝙙𝙤 𝙨𝙤 𝙐𝙍𝙃𝙄? 🤔

To so brezrepe dvoživke, podobne majhnim žabicam. 🐸

V Sloveniji živita 2️⃣ vrsti: nižinski urh (Bombina bombina) in hribski urh (Bombina variegata). Kako ju razlikujemo❓❓❓

Oba urha imata podobno hrbtno stran, ki je rjave, sive ali olivne barve, posuta z drobnimi žleznimi bradavicami. Razlikujeta se po spodnjih, trebušnih straneh. Ta je pri hribskem urhu črna z velikimi rumenimi lisami, 🟡 ki so velike in povezane. Nižinski urh pa ima črno spodnjo stran, posuto z majhnimi oranžnimi lisami,🟠 ki so med seboj ločene. Na črni podlagi ima tudi bele pike. ⚪

𝓣𝓻𝓲 𝔃𝓪𝓷𝓲𝓶𝓲𝓿𝓸𝓼𝓽𝓲, 𝓴𝓲 𝓭𝓮𝓵𝓪𝓳𝓸 𝓾𝓻𝓱𝓮 𝓮𝓭𝓲𝓷𝓼𝓽𝓿𝓮𝓷𝓮:

  • Ime so dobili po tipičnem oglašanju samcev v paritvenem obdobju: “uuu – uuu – uuu”. 🔊
  • Zanimivo je, da so rumeno-oranžni vzorci na trebušni strani urhov unikatni, vsak ima svoj edinstven vzorec, približno tako kot človekov prstni odtis.
  • Zenice urhov so značilne srčaste oblike. 💚

Z namenom izboljšanja populacije obeh teh vrst bomo v sklopu projekta uredili več mlak za nižinskega urha na območju Jovsov in hribskega urha na Bohorju.

ℹ️ Veseli bomo tudi vsake informacije o pojavljanju urha na območju Jovsov v preteklih letih. 🙂

Mali in veliki hribski urh, Bister Graben, Kozjanski park
Foto: Dušan Klenovšek⁣⁣

7. BOBER – NAJBOLJŠI SKRBNIK NAŠIH VODOTOKOV

⁣⁣⁣⁣Kmalu bomo v Kozjanskem parku izdali zanimivo zbirko zgodb iz narave in v eni od njih bo glavno vlogo odigral tudi junak današnje objave.

⁣⁣𝐋𝐞 𝐤𝐝𝐨 𝐣𝐞 𝐭𝐚 𝐣𝐮𝐧𝐚𝐤, 𝐤𝐢 𝐠𝐚 𝐯 ž𝐢𝐯𝐨 𝐨𝐩𝐚𝐳𝐢𝐣𝐨 𝐥𝐞 𝐫𝐞𝐝𝐤𝐢?⁣⁣

Več o njem lahko izveste v njegovi spodnji ⬇𝗢𝗦𝗘𝗕𝗡𝗜 𝗜𝗭𝗞𝗔𝗭𝗡𝗜𝗖𝗜⁣⬇⁣

🔹 𝐊𝐚𝐤𝐨 𝐦𝐞 𝐩𝐫𝐞𝐩𝐨𝐳𝐧𝐚𝐭𝐞?⁣ 🧐 Sem največji evropski glodalec in moja teža lahko doseže tudi 30 kg. Imam dva značilna oranžno-rjava sekalca (ponosno ju razkazujem na zgornji portretni fotografiji) ter ploščat in luskast rep. ⁣⁣

🔹 𝐊𝐣𝐞 𝐣𝐞 𝐦𝐨𝐣 ž𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐬𝐤𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫?⁣ 🏞 Živim v jezerih, močvirjih, potokih in rekah, kjer je dovolj vode in rastlinske hrane. Po več kot stoletju odsotnosti sem se vrnil v slovenske vode. Danes sem prisoten tudi na kozjanskih vodotokih – predvsem na Sotli in Bistrici. ⁣⁣

🔹 𝐊𝐚𝐤š𝐞𝐧 𝐣𝐞 𝐦𝐨𝐣 𝐝𝐨𝐦?⁣ 🏠 Brlog si izkopljem v bregu, vhod vanj pa se odpira pod vodno gladino. Gradim tudi jezove, da si zagotovim stalen nivo vode.⁣⁣

🔹𝐊𝐚𝐣 𝐣𝐞 𝐦𝐨𝐣𝐚 𝐧𝐚𝐣𝐥𝐣𝐮𝐛š𝐚 𝐡𝐫𝐚𝐧𝐚?⁣ 😋🍽 Prehranjujem se z zelnatimi in vodnimi rastlinami, drevesi in grmi. Uživam poganjke, liste in lubje. Najočitnejši sledovi moje prisotnosti so oglodana ali podrta drevesa.⁣ 🌳⁣

🔹 𝐙𝐚𝐤𝐚𝐣 𝐬𝐞𝐦 𝐝𝐨𝐛𝐞𝐫 𝐞𝐤𝐨𝐥𝐨š𝐤𝐢 𝐢𝐧ž𝐞𝐧𝐢𝐫?⁣ 💦🌿 Rad podiram grmičaste in odrasle vrbe, najraje pojem tanke veje z okusnim lubjem. S podiranjem dreves ne škodujem vodotoku, saj nikoli ne podrem vseh, pomlajujem obrežno vegetacijo, preprečujem erozijo brežine, z jezovi izboljšujem kakovost vode in tako povečujem biotsko pestrost.⁣⁣

Ker sem sramežljive narave in sem aktiven predvsem ponoči 🌌⭐, si lahko mojo originalno podobo ogledate na upravi Kozjanskega parka v Podsredi, mojo leseno različico pa srečate ob reki Bistrici pri Levstikovem mlinu na Grajski poti Podsreda.⁣⁣ 😊❤️⁣⁣⁣⁣

Za ogled videa (avtor: Dušan Klenovšek) klikni na spodnjo fotografijo.

Evropski bober (Castor fiber)
Foto: Miha Krofel

6. NAVADNA BODIKA ali BOŽJE DREVCE

𝙑𝙨𝙖𝙠𝙖 𝙗𝙤𝙙𝙞𝙠𝙖 𝙩𝙪𝙙𝙞 𝙣𝙚 »𝙥𝙞𝙠𝙖«! 🤔💡⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Vse prej kot »navadna« 𝐍𝐀𝐕𝐀𝐃𝐍𝐀 𝐁𝐎𝐃𝐈𝐊𝐀 (Ilex aquifolium) ali božje drevce v decembrskem času poskrbi za praznično vzdušje 🎄, saj se pogosto uporablja kot praznično okrasje. 🌿⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Navadna bodika je zimzeleno ❄ košat grm ali manjše drevo. Ima bleščeče temnozelene, rahlo nazobčane in bodikave liste. ⁣⁣⁣

𝗔 𝘃𝘀𝗮𝗸𝗮 𝗯𝗼𝗱𝗶𝗸𝗮 𝗿𝗲𝘀 𝗻𝗲 »𝗽𝗶𝗸𝗮«, 𝘀𝗮𝗷 𝗽𝗿𝗶 𝗻𝗮𝘀 𝗻𝗮𝗷𝗱𝗲𝗺𝗼 𝘁𝘂𝗱𝗶 𝘁𝗮𝗸š𝗻𝗲, 𝗸𝗶 𝗶𝗺𝗮𝗷𝗼 𝗻𝗮 𝗹𝗶𝘀𝘁𝗶𝗵 𝗴𝗹𝗮𝗱𝗲𝗸 𝗿𝗼𝗯❗ 😮⁣⁣⁣

Od jeseni do spomladi jo krasijo živo rdeče jagode in zanimivo je, da so te le na bodikah ženskega spola.♀️ Jagode so vsekakor vabljive – a pazljivo, ob enem so tudi strupene. ☝️🤢⁣⁣⁣⁣⁣⁣

V Sloveniji je 𝐯 𝐧𝐚𝐫𝐚𝐯𝐢 𝐫𝐚𝐬𝐭𝐨č𝐚 𝐛𝐨𝐝𝐢𝐤𝐚 𝐳𝐚𝐯𝐚𝐫𝐨𝐯𝐚𝐧𝐚, zato je v naravnem okolju ne smemo rezati ali presajati. Raje posezimo po tisti, ki uspeva na domačem vrtu. ⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Po stari keltski tradiciji je bila bodika simbol sreče 😍, veselja, moči in novega upanja 🤝❤️. Odganjala naj bi celo zle duhove, zato so na Kozjanskem radi zasadili 4 bodike – po eno na vsak vogal domačega vrta. ⁣⁣⁣

Navadna bodika, Grad Podsreda, Kozjanski park
Foto: ⁣⁣⁣Arhiv Kozjanskega parka

PS. 🎁 NE POZABITE! Danes ob 19:30.uri na Facebook profilu Kozjanskega parka objavimo prvo Adventno nagradno igro!

5. OPUŠČEN RUDNIŠKI ROV V OLIMJU

⁣Naslednji petek, 𝟒. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚, 𝐠𝐨𝐝𝐮𝐣𝐞 𝐒𝐯. 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐚, ki je najbolj znana kot zavetnica RUDARJEV. ⚒⛑⁣⁣

Danes z rudarstvom povezujemo predvsem kraje kot so Idrija, Velenje in Trbovlje …⁣⁣

𝙋𝙖 𝙨𝙩𝙚 𝙫𝙚𝙙𝙚𝙡𝙞, 𝙙𝙖 𝙟𝙚 𝙩𝙪𝙙𝙞 𝙥𝙧𝙚𝙩𝙚𝙠𝙡𝙤𝙨𝙩 𝙣𝙖š𝙞𝙝 𝙠𝙧𝙖𝙟𝙚𝙫 𝙥𝙤𝙫𝙚𝙯𝙖𝙣𝙖 𝙯 𝙧𝙪𝙙𝙖𝙧𝙨𝙠𝙤 𝙙𝙚𝙟𝙖𝙫𝙣𝙤𝙨𝙩𝙟𝙤❓ ⁣⁣

Morda se starejši prebivalci Kozjanskega parka 👴👵 celo še spomnijo, da so na tem območju nekoč 𝐤𝐨𝐩𝐚𝐥𝐢 ž𝐞𝐥𝐞𝐳𝐨, 𝐩𝐫𝐞𝐦𝐨𝐠, 𝐩𝐚 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐬𝐯𝐢𝐧𝐞𝐜 𝐢𝐧 𝐜𝐢𝐧𝐤. 😮 Tako so marsikje po gozdovih še lepo vidni ostanki rudarjenja. ⁣⁣Eden takšnih bolje ohranjenih 𝐎𝐏𝐔ŠČ𝐄𝐍𝐈𝐇 𝐑𝐔𝐃𝐍𝐈Š𝐊𝐈𝐇 𝐑𝐎𝐕𝐎𝐕 𝐣𝐞 𝐯 𝐒𝐥𝐚𝐤𝐚𝐡 𝐩𝐫𝐢 𝐎𝐥𝐢𝐦𝐣𝐮. Tu se nam pod nogami še kotalijo kosi železove rude, v rovu pa na stenah nastajajo čudoviti kristali – aragonitni ježki, ki rastejo žarkasto iz ene točke. ⁣⁣Zato, da jih ohranimo, je vhod ⛔ v rov zaprt. Kdor bi si ga želel ogledati v raziskovalne in izobraževalne namene 🔬🔎, lahko to stori pod vodstvom Kozjanskega parka.⁣⁣

Pri rovu je tudi začetek 🥾 𝙂𝙚𝙤𝙡𝙤š𝙠𝙚 𝙪č𝙣𝙚 𝙥𝙤𝙩𝙞 𝙣𝙖 𝙍𝙪𝙙𝙣𝙞𝙘𝙤 𝙞𝙣 𝙑𝙞𝙧š𝙩𝙖𝙣𝙟. Ob 🔟 km dolgi poti, ki jo je mogoče obiskati v več skrajšanih različicah, lahko spoznate nekaj geoloških zanimivosti in del geološke zgodovine te prelepe pokrajine.⁣⁣Za ogled projekcije klikni na spodnjo fotografijo.

Utrinki iz raziskovanja opuščenega rudniškega rova, Slake, Olimje, Kozjanski park Foto: ⁣⁣⁣Arhiv Kozjanskega parka⁣⁣⁣⁣, Foto aragonitnega ježka: Miran Udovč

4. SLANO USTVARJANJE Z NAJMLAJŠIMI

Bliža se prva adventna nedelja, ko po tradiciji prižgemo prvo svečko 🕯 na adventnem venčku. Še nimate venčka? Nič lažjega! Podajamo namig za prijetno 𝐮𝐬𝐭𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐬 𝐬𝐥𝐚𝐧𝐢𝐦 𝐭𝐞𝐬𝐭𝐨𝐦, pri katerem bodo uživali predvsem najmlajši.🧑‍🍳⁣⁣⁣⁣⁣⁣
Za ta prav poseben venček ne rabimo skočiti v trgovino, ampak le pobrskamo po domači shrambi, saj zanj potrebujemo 𝐥𝐞 3⃣ 𝐒𝐄𝐒𝐓𝐀𝐕𝐈𝐍𝐄: 𝐦𝐨𝐤𝐨, 𝐬𝐨𝐥 𝐢𝐧 𝐯𝐨𝐝𝐨. Ker so sestavine naravne, tudi ni bojazni, če kak majhen slani prstek morda uide v usta.👐😊⁣⁣⁣
⁣⁣⁣
𝗥𝗘𝗖𝗘𝗣𝗧 𝗭𝗔 𝗦𝗟𝗔𝗡𝗢 𝗧𝗘𝗦𝗧𝗢:⁣⁣⁣
🔶 𝟏 𝐬𝐤𝐨𝐝𝐞𝐥𝐢𝐜𝐚 𝐦𝐨𝐤𝐞⁣⁣⁣
🔶 𝟏/𝟐 𝐬𝐤𝐨𝐝𝐞𝐥𝐢𝐜𝐞 𝐝𝐫𝐨𝐛𝐧𝐨 𝐦𝐥𝐞𝐭𝐞 𝐬𝐨𝐥𝐢⁣⁣⁣
🔶 𝐩𝐫𝐢𝐛𝐥𝐢ž𝐧𝐨 𝟏/𝟐 𝐬𝐤𝐨𝐝𝐞𝐥𝐢𝐜𝐞 𝐯𝐨𝐝𝐞⁣⁣⁣
⁣⁣⁣
Vodo dodajamo po občutku.💦 Iz sestavin pripravimo testo, ki ga dobro pregnetemo. Da bo venček bolj pisan ali celo dišeč mu lahko dodamo tudi druge dobrote iz domače shrambe: npr. kurkumo, mlete klinčke, cimet, kavo. Nato po lastnem navdihu oblikujemo venček in ga praznično okrasimo.⁣ 🎉⁣⁣
⁣⁣⁣
Iz testa lahko izdelujemo tudi 𝐩𝐫𝐚𝐳𝐧𝐢č𝐧𝐞 𝐨𝐤𝐫𝐚𝐬𝐤𝐞, 𝐤𝐢 𝐛𝐨𝐝𝐨 𝐧𝐚š𝐢 𝐛𝐨ž𝐢č𝐧𝐢 𝐣𝐞𝐥𝐤𝐢 🎄 𝐥𝐞𝐭𝐨𝐬 𝐝𝐨𝐝𝐚𝐥𝐢 𝐢𝐠𝐫𝐢𝐯 𝐢𝐧 𝐮𝐧𝐢𝐤𝐚𝐭𝐞𝐧 𝐩𝐫𝐢𝐝𝐢𝐡. Pri oblikovanju si lahko pomagamo z modelčki za piškote.🍪⁣⁣⁣ Ne smemo pa pozabiti tudi na luknjico za obešanje – naj bo dovolj velika, pri sušenju se bo še malo skrčila.⁣⁣⁣
⁣⁣⁣
Testo sušimo na zraku, ob tem pa ga večkrat ga obrnemo. 🌬 ⁣⁣⁣
⁣⁣⁣
𝙊𝙩𝙧𝙤š𝙠𝙖 𝙙𝙤𝙢𝙞š𝙡𝙟𝙞𝙟𝙖 𝙣𝙚 𝙥𝙤𝙯𝙣𝙖 𝙢𝙚𝙟𝙖! Naj se zabava začne že s pripravo testa in nadaljuje z oblikovanjem. Ko so izdelki posušeni, pa jih lahko otroci tudi pobarvajo (npr. z vodenimi barvicami, bleščicami …). 🖌🎨⁣⁣⁣
⁣⁣⁣

Ustvarjanje božičnih okraskov iz slanega testa na delavnici Kozjanskega parka⁣
Foto: Arhiv Kozjanski park

3. MLADI VARUHI NARAVE ZA LEPŠI JUTRI

V času poletnih počitnic v Kozjanskem parku izvajamo naravoslovne tabore za otroke, ki si prislužijo naziv 𝐌𝐋𝐀𝐃 𝐕𝐀𝐑𝐔𝐇 𝐍𝐀𝐑𝐀𝐕𝐄. 🛡🌏💚⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Mladi udeleženci pod mentorstvom naravovarstvenikov Kozjanskega parka:⁣⁣⁣

  • ✅ raziskujejo pisano cvetoče kozjanske travnike, 🌸🌼🌺⁣⁣⁣
  • ✅ spoznavajo, zakaj so travniški sadovnjaki pomembni za ohranjanje narave, 🍎🐦🦋
  • ⁣⁣⁣✅ razlikujejo med drevesnimi vrstami v gozdu, 🌳🌲⁣⁣⁣
  • ✅ se učijo prepoznavati oglašanja različnih ptic, 🦅🦉 ⁣⁣⁣
  • ✅ v potokih in rekah raziskujejo vodne organizme, 💦🐟🦆🐸⁣⁣⁣
  • ✅ ugotavljajo, zakaj so nekatere rastline in živali zavarovane, 🦇🎋⁣⁣
  • ✅ iščejo zanimive kamnine, minerale in fosile, tudi v opuščenem rudniškem rovu, ⚒⛑⁣⁣⁣
  • ✅ izdelajo si bivališče za koristne organizme (bivališča za čebele samotarke, gnezdilnice …) in kakšno drugo praktično stvar, 🐝🐞🐦
  • ⁣⁣⁣✅ na lovu za zakladom se morajo znajti v naravi, 🗺
  • ⁣⁣⁣✅ podajo se na orientacijski pohod, ⁣⁣⁣🧭
  • ✅ odkrivajo kulturno dediščino zavarovanega območja … ⁣🍐🏰⁣⁣⁣⁣⁣

𝙄𝙣 š𝙚 𝙢𝙣𝙤𝙜𝙤 𝙙𝙧𝙪𝙜𝙞𝙝 𝙯𝙖𝙣𝙞𝙢𝙞𝙫𝙞𝙝 𝙙𝙤𝙜𝙤𝙙𝙞𝙫šč𝙞𝙣 č𝙖𝙠𝙖 𝙣𝙖š𝙚 𝙢𝙡𝙖𝙙𝙚 𝙫𝙖𝙧𝙪𝙝𝙚 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙫𝙚! 😲⁣⁣⁣⁣⁣⁣

Biti v naravi, jo spoznavati, raziskovati in uživati v njej, to, kar mladi varuhi narave počnejo, je za 𝐩𝐫𝐢𝐡𝐨𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐊𝐨𝐳𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐚𝐫𝐤𝐚 𝐤𝐥𝐣𝐮č𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐨𝐦𝐞𝐧𝐚, saj ravno prihodnji rodovi morajo razumeti naravo in naravne procese ter delovati čim bolj skladno z naravo in kulturo, ki nas obdajata. ⁣♻🌍🍃⁣⁣⁣ ⁣⁣⁣

Utrinki iz naravoslovnega tabora Kozjanskega parka Foto: ⁣⁣⁣arhiv Kozjanskega parka⁣⁣⁣

2. ADVENTNI VENČEK MALO DRUGAČE

𝐀𝐝𝐯𝐞𝐧𝐭𝐧𝐢 𝐯𝐞𝐧č𝐞𝐤 je tradicionalno iz smreke ali jelke🌲 in ga krasijo štiri sveče 🕯, ki predstavljajo 4⃣ adventne nedelje. Venec s svečami postavimo na praznično mizo kot okras in vsako adventno nedeljo prižgemo svečo, venec brez sveč pa nekateri obesijo na vrata.🚪⁣⁣
⁣⁣
Zanimivo je, da tega običaja naši dedki in babice v svoji mladosti po vsej verjetnosti sploh niso poznali. 🤔 V Sloveniji 𝐯𝐞𝐧𝐞𝐜 𝐢𝐳𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 š𝐞𝐥𝐞 𝐝𝐨𝐛𝐫𝐢𝐡 𝟒𝟎 𝐥𝐞𝐭, ko smo ga prevzeli od germanskih sosedov. Pa tudi sami začetki običaja izdelave adventnega venčka ne segajo tako daleč v zgodovino, kot bi si morda mislili, saj ni star niti 200 let⁣.☝️🧐⁣
⁣⁣
𝙕𝙚𝙡𝙚𝙣𝙖 𝙗𝙖𝙧𝙫𝙖 𝙫 𝙫𝙚𝙣𝙘𝙪 𝙨𝙞𝙢𝙗𝙤𝙡𝙞𝙯𝙞𝙧𝙖 𝙪𝙥𝙖𝙣𝙟𝙚, 𝙤𝙗𝙡𝙞𝙠𝙖 𝙠𝙧𝙤𝙜𝙖 𝙥𝙖 𝙫𝙚č𝙣𝙤𝙨𝙩.⁣ 🌿🟢⁣
⁣⁣
Letos bo adventni čas najverjetneje drugačen, saj bomo več časa preživeli doma. To je morda priložnost, da pogledamo, kaj vse imamo pri roki in kaj je mogoče uporabiti za izdelavo venčka. Ni nujno, da je ta samo iz zelenja, lahko uporabimo 𝐛𝐚𝐫𝐯𝐧𝐢 𝐩𝐚𝐩𝐢𝐫, 𝐝𝐞𝐛𝐞𝐥𝐞𝐣š𝐨 𝐯𝐫𝐯𝐢𝐜𝐨, 𝐨𝐤𝐫𝐚𝐬𝐧𝐢 𝐭𝐫𝐚𝐤 🎁, 𝐨𝐤𝐫𝐚𝐬𝐤𝐞 𝐢𝐳 𝐬𝐥𝐚𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐭𝐞𝐬𝐭𝐚 in še kaj.⁣⁣
⁣⁣
Namesto tradicionalnih adventnih delavnic, ki jih v Kozjanskem parku izvajamo že vrsto let, objavljamo 𝗩𝗜𝗗𝗘𝗢🎥, ki smo ga pripravili skupaj s Knjižnica Šmarje pri Jelšah, enota Knjižnica Bistrica ob Sotli. V posnetku vam bo naša 𝐋𝐮𝐜𝐢𝐣𝐚 𝐙𝐨𝐫𝐞𝐧č pokazala in razložila, kako na 𝐞𝐧𝐨𝐬𝐭𝐚𝐯𝐞𝐧 𝐢𝐧 𝐮𝐬𝐭𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚𝐥𝐞𝐧 𝐧𝐚č𝐢𝐧 𝐢𝐳𝐝𝐞𝐥𝐚𝐦𝐨 𝐩𝐫𝐞𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐞 𝐚𝐝𝐯𝐞𝐧𝐭𝐧𝐞 𝐯𝐞𝐧č𝐤𝐞.⁣⁣
⁣⁣
𝙕𝙖𝙫𝙞𝙝𝙖𝙟𝙩𝙚 𝙧𝙤𝙠𝙖𝙫𝙚 𝙞𝙣 𝙨𝙞 𝙥𝙧𝙞𝙫𝙤šč𝙞𝙩𝙚 𝙠𝙧𝙚𝙥𝙠𝙤 𝙙𝙤𝙯𝙤 𝙠𝙧𝙚𝙖𝙩𝙞𝙫𝙣𝙤𝙨𝙩𝙞!⁣ 😍⁣

Za ogled videa klikni na spodnjo fotografijo.

Prikaz izdelave adventnega venčka⁣⁣
Foto: Černelč Irena

1. BIOSFERNO OBMOČJE OBSOTELJE IN KOZJANSKO

Kozjansko in Obsotelje je od leta 2010 sprejeto v mednarodno mrežo bisofernih območij v okviru programa Človek in biosfera (UNESCO’s Man and Biosphere Programme) pod okriljem UNESCO. ⁣⁣⁣⁣𝐁𝐢𝐨𝐬𝐟𝐞𝐫𝐧𝐨 𝐨𝐛𝐦𝐨č𝐣𝐞 𝐊𝐨𝐳𝐣𝐚𝐧𝐬𝐤𝐨 𝐢𝐧 𝐎𝐛𝐬𝐨𝐭𝐞𝐥𝐣𝐞 med Savo, Savinjo in Sotlo obsega kar 11 občin.

In čeprav trenutno z omejitvami prehajamo med njimi, naša 𝙣𝙖𝙧𝙖𝙫𝙖 𝙣𝙚 𝙥𝙤𝙯𝙣𝙖 𝙢𝙚𝙟𝙖. 🏞🌳🍄 ⁣⁣⁣⁣⁣Znotraj območja lahko uživate v podobah čudovite, pristne narave, odkrivate neobljudene poti za sprehode ⛰🥾, premagujete kolesarske klance 🚴, na poti pa vas bodo tiho in prijazno spremljale mnoge zaščitene rastlinske in živalske vrste. 🦋🐸🌸🐝⁣⁣⁣⁣

Spoznajte naše biosferno območje skozi 𝐤𝐫𝐚𝐭𝐞𝐤 𝐢𝐳𝐨𝐛𝐫𝐚ž𝐞𝐯𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐟𝐢𝐥𝐦 🎥, ki smo ga posneli v okviru projekta »Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem« (projekt sodelovanja EKSRP).⁣⁣⁣ ⁣

Za ogled videa klikni na spodnjo fotografijo.

Pogled na Grad Podsreda in Podsredo s Starimi svetimi gorami, Kozjanski park
Foto: Matevž Lenarčič