Popis in vrednotenje travniških sadovnjakov

Narava se je v letošnjem letu hitro in bujno prebudila in nam polepšala okolje v katerem bivamo in delujemo. V spomladanskem času smo opazovali kako cvetijo breskve, slive, češnje, hruške, jablane, ki so se bohotile v vsej svoji lepoti in velikosti krošenj. Le nekaj dni kasneje smo na posamezni območjih nemočno opazovali sadna drevesa, kako so jih prizadele nizke temperature in nam na ta način uničile pridelek.

Na kozjanskem se je tradicija pridelave sadja v travniških sadovnjakih ohranila do današnjih dni. V Kozjanskem parku se zavedamo, da so tovrstni nasadi v kmetijski kulturni krajini zagotovo eden najhitreje izginjajočih krajinskih elementov. V številnih sadovnjakih so sadna drevesa starejša, odmirajo, propadajo in so v slabem fiziološkem stanju. Na takšnih drevesih ne moremo vsako leto pričakovati rednega in obilnega pridelka. Cenimo jih, ker so zaradi raznolikosti življenjskih prostorov med najpomembnejšimi za ohranitev predvsem številnih živalskih vrst. Skupaj z lastniki se trudimo, da jih revitaliziramo, obnovimo in jim damo dopolnjene, nove vsebine.

V letih 2011 in 2012 je na posameznih območjih Kozjanskega parka potekalo manjše vrednotenje travniških sadovnjakov. Rezultati so nam služili za izdelavo strategije njihovega dolgoročnega sonaravnega upravljanja v bodoče. S tovrstnim popisom in vrednotenjem želimo v letošnjem letu nadaljevati, saj le tako ugotovimo dejansko stanje sadovnjakov, ki ga proučimo na podlagi izdelanega vrednotenja.

Za ocenjevanje travniških sadovnjakov uporabljamo v Sloveniji že preizkušeno metodo in je osnova za delo na terenu. Z razčlenitvijo kriterijev pridelave, vizualnega vtisa, krajinske in ekološke pestrosti, zaščite pred erozijo ter kriterija biotske raznovrstnosti dobimo objektivno oceno različnih primerov v naravi.

travniški sadovnjak

Pomembno je, da ugotovimo kakšno je fiziološko stanje sadnih dreves, saj na ta način lahko ugotovimo pričakovan pridelek. Ugotavlja se velikost sadovnjaka, gostota dreves in v kolikšni meri ta varujejo kmetijsko zemljišče pred nevarnostjo pojava erozije. Travniški sadovnjaki so lahko prisotni v okolici ali v sklopu naselja, kot samostojni nasad ali celo kot nasad posebnih oblik, med katere prištevamo sadne drevorede in osamljena drevesa posebnega krajinskega pomena. Vsak sadovnjak glede na to, kje se nahaja, se ocenjuje kako vpliva na vizualni vtis, krajinsko in ekološko pestrost. Za zavarovana območja je zelo pomemben tudi kriterij biotske raznovrstnosti, znotraj katerega se določajo v kolikšni meri so zastopane sadne vrste in oskrba sadovnjaka ter ali so bili opravljeni na zemljišču in v sadovnjaku neugodni posegi, ki bi zmanjšali biotsko raznovrstnost.

Pri terenskem delu so nam v pomoč orto-foto posnetki in podatkovna baza raba zemljišč. Največja pomoč pa bo s strani lastnikov, ki jih bomo prosili za številne informacije o sadovnjaku, sadnih drevesih, pridelku in namenih za v bodoče. Zato vas prosimo,  da nam v času popisa in vrednotenja travniškega sadovnjaka omogočite strokovno delo na terenu,  dostop na zemljišča in dodatne informacije o nasadu. Pridobljeni podatki se bodo uporabljali samo za strokovno delo v javnem zavodu in se varovali v skladu z uredbo o varstvu osebnih podatkov

Za podrobnejše informacije lahko pokličete na upravo Kozjanskega parka 03 800 71 00 ali nas kontaktirate na kozjanski-park@kp.gov.si.

drevo z duplom