Opazovanje in fotografiranje čebélarja
V začetku maja 2024 se je iz prezimovanja v podsaharski Afriki vrnil eden naših najbolj pisanih ptičev – čebélar (Merops apiaster). Že od leta 1985 ga spremljamo v najstarejši kontinuirani slovenski gnezdilni koloniji – v peskokopu Župjek pri Bizeljskem. Zaradi atraktivnosti ptice in možnosti nemotečega opazovanja je lokacija opremljena z informativnimi tablami ter opazovalnico in manjšo fotoopazovalnico.
Obdobje hranjenja mladičev (druga polovica junija in začetek julija) je najbolj optimalno za opazovanje saj oba starša od jutra do večera prinašata hrano v gnezdilne rove. Prvo pravilo je, da človek s svojo prisotnostjo v bližini gnezdišča ne moti poteka gnezdenja in hranjenja mladičev.
V preteklih letih smo na lokaciji v peskokopu Župjek izvedli dela, ki omogočajo obiskovalcem lažje opazovanje (nova opazovalnica), čebelarjem pa so izboljšala njihov habitat (odstranitev grmovne in drevesne zaarsti). Ob tem smo uredili še prikrit prostor iz katerega je možno fotografirati čebelarje. Iz izkušenj preteklih let namreč vemo, da lokacijo vsako leto obišče veliko fotografov, tako domačih kot tujcev.
Dostop in uporaba fotoopazovalnice je omogočena le ob upoštevanju naslednjih pogojev:
- dostop od opazovalnice do »fotoopazovalnice« je mogoč le za namen fotografiranja,
- dostop je časovno omejen – vanj moramo priti pred 6. uro zjutraj in ga moramo zapustiti do 9. ure dopoldan,
- med fotografiranjem ne smemo z glasovi ali izstopanjem iz opazovalnice motiti aktivnosti čebelarjev.
Uporabo fotoopazovalnice in njen vpliv na čebelarje bomo preverjali z videonadzorom in dnevnim nadzorom naših naravovarstvenih nadzornikov. Poleg tega določen nadzor izvajajo tudi lokalni prebivalci. V kolikor bi se izkazalo, da fotografiranje kakorkoli moti aktivnost čebelarjev, ga bomo prekinili.
Čebélar ali legát je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. Ime izvira iz načina prehrane, saj jé čebele in druge velike žuželke (kačje pastirje, metulje, hrošče, škržate …), ki jih spretno lovi v zraku. Velik je od 27 do 29 cm, razpon peruti ima od 44 do 49 cm.
Peskokop Župjek pri Bizeljskem je bila dolga leta edina znana lokacija gnezdenja v Sloveniji. Po pripovedovanju domačinov (Vlado Balon) čebelarji kontinuirano gnezdijo tam že od leta 1984. Letno gnezdi med 20 in 50 parov. Opazimo jih lahko še marsikje po Sloveniji (obrežje reke Reka, ob Muri, na Goričkem, na robu Krakovskega gozda, v gramoznicah Krško-brežiškega polja, ob Savi pri Ljubljani, v Halozah), vendar v manjših in nestalnih kolonijah. Po ocenah DOPPS-a (Atlas ptic Slovenije, 2019) letno gnezdi v Sloveniji med 40 in 150 parov. V Obsotelju skoraj tretjina in skupaj z bližnjim Posavjem več kot polovica. Prvotno so gnezdili le na erodiranih rečnih brežinah, kar je z urejanjem vodotokov postalo prava redkost. Tako ostanejo kot primerne lokacije odkopne stene gramoznic ter manjše vertikalne stene, ki so posledica urejanja krajine (npr. urejanje teras pri vinogradih, nastanku cestnih usekov). Zelo redko se zgodi, da gnezdo uredijo tudi na povsem ravnih golih površinah. Zaradi ogroženosti (pomanjkanje primernih gnezdilnih sten in hrane) je zavarovan v Sloveniji in celotni EU (tudi kvalifikacijska vrsta ekološkega omrežja Natura 2000).
V Slovenijo se vrnejo čebelarji ob koncu meseca aprila ali začetku maja. V prvih tednih izkopljejo v vertikalne stene c. 1 m dolge gnezdilne rove. Pogosto začne par kopati več rovov, končata pa samo enega. Konec maja pričnejo z valjenjem (4 do 7 jajc), ki traja 24 dni, čemur sledi intenzivno hranjenje mladičev. Plen (velike leteče žuželke) iščejo na območjih mozaične kulturne krajine ravnic nižinskih rek. Konec julija družine z mladiči že odletijo in se ob virih hrane (vodotokih) pomikajo proti Afriki, kjer bodo prezimili.
