“Modra žabja svatba”
Zgodnje pomlad je čas, ki ga zaznamujejo tudi dvoživke, ki se selijo iz območja, kjer so prezimovale do stoječih voda, kjer se razmnožujejo. Poleg navadne krastače so to rjave žabe. Na večini lokacij, kjer poteka »žabje svatba« sta od rjavih žab prisotni dve vrst – sekulja in rosnica. Na območjih nižinskih mokrotnih gozdnatih območij pa se zelo redko pojavlja tudi plavček – rjava žaba pri kateri samčki v času svatovanja svojo rjavo obarvanost spremenijo v nebeško modro. Seveda s tem postanejo še bolj opazni za plenilce (vidre, čaplje, štorklje), a v iskanju samice je to lahko odločilna prednost, ki jim omogoči priložnost, da bodo imeli potomce.
Čas mrestenja pri plavčkih poteka običajno le dan ali dva. Plavajoči na površini skušajo z barvo in oglašanjem pritegniti pozornost precej manj številnih samic. V zadnjih letih je med številnimi fotografi, ki iščejo naravne motive, postalo fotografiranje plavčkov zelo popularno. Takojšnje objave na družbenih medijih pa vzpodbudi še mnoge druge. Lokacije mrestenja postajajo vse bolj znane, obisk vse večji. Ob tem se postavi vprašanje vpliva vse večjega negativnega vpliva na uspešnost mrestenja. Samčki namreč ob prihodu vidre, čaplje, štorklje ali fotografa prekinejo z razkazovanjem in oglašanjem ter se potopijo na varnejše dno vodnega telesa. Tudi ob takojšnjem odhodu, lahko še pol ure vztrajajo skriti. Seveda pa tako plenilci kot fotografi ostanejo na lokaciji, običajno tudi več kot uro ali dve. Lahko se zgodi, da v dveh dnevih trajanja svatovanja samčki veliko večino časa preživijo skriti na dnu. Samice, ki morajo odložiti svoj mrest tako vse večkrat to naredijo brez samca, ki bi jajčeca oplodil. Tako je izgubljena cela generacija teh redkih, ogroženih in zavarovanih dvoživk. Iz teh razlogov apeliramo na vse fotografe, da fotografiranje opravijo ob pomoči maskirne obleke ali maskirnega šotorčka. In to naredimo le enkrat – ne vsak dan, ne vsako leto. Posnetki, ki jih prikazujemo so bili narejeni iz maskirnega šotorčka s katerim se je fotograf počasi približeval lokaciji s plavčki. Kljub temu, da so fotografije nastale iz oddaljenosti 2 m pa niti za trenutek niso prekinile s svojim razkazovanjem in oglašanjem. Tudi objavo smo izvedli v času, ko je njihove žabje ohceti že konec, ko so samčki ponovno rjavih barv varno skriti med odpadlim listjem na gozdnih tleh. Oplojeni mresti v vodi pa dajejo upanje letošnji generaciji za preživetje vrste kot take.
Besedilo in fotografije: Dušan Klenovšek, Kozjanski park