Spremljanje jesenske selitve ptic v Jovsih

Jovsi, velik kompleks ekstenzivno gojenih nižinskih mokrotnih travnikov in pasov grmovja in dreves ob Sotli v zadnjih letih potrjuje, da je tu pomembna postaja selečih ptic. Spomladi in še posebno jeseni se v velikem številu ustavljajo, saj so velika trstičja, nepokošeni travniki in grmišča idealen kraj za počitek in prehranjevanje. Jože Gračner in Marjan Gobec, strokovna sodelavca Centra za obročkanje ptic pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije že nekaj let prihajata v času jesenske selitve preverjati, katere ptičje vrste se tu ustavljajo. Jesenska selitev na jug se za nekatere ptičje vrste začenja že avgusta, druge se na pot odpravijo šele v oktobru.

Oktobrsko obročkanje sva z Marjanom izvedla z namenom, da se srečava predvsem s plašicami. Predvsem bolj živo pisan samec s črno progo preko oči je zelo markanten. In zaradi te črne, Zorovske maske je malo podoben srakoperjem. Na Kozjanskem ne gnezdi, pa tudi drugje po Slovenij zelo redko (ob Muri in Dravi). V jesenskem in zimskem času (če ni snega) lahko manjše jate najdemo v sestojih trstičja in rogoza.

S plašicami ni bilo sreče, saj se je v mrežo ujel le en samec. Sva pa bila zato presenečena nad množičnostjo plavčkov. Kdor jih spremlja preko zime na ptičjih krmilnicah ve, da so zelo borbeni in odganjajo tudi večje ptice. Njihova borbenost in vztrajnost se pokaže tudi , ko se ujamejo v tanke niti lovilne mreže. Medtem, ko mnoge ptičje vrste obmirujejo, se plavčki skušajo rešiti. In pri tem velikokrat povsem zapletejo v mrežo. Tako sva imela obilo dela, da sva jih rešila iz mreže. Za nagrado pa sva bila pošteno nakljuvana.

Mnogi ste verjetno presenečeni, da so plavčki tudi selivke. Opažamo jih namreč preko celega leta. Vendar je zelo verjetno, da plavčki, ki so gnezdili na našem vrtu ali sadovnjaku zimo preživljajo kje v Italiji ali na južnem Balkanu. Mi pa v tem času na istih lokacijah opazujemo plavčke na primer iz Nemčije ali Češke.

Poleg plavčkov so bile najbolj številne velike sinice (ja, tudi one se selijo), vrbji kovački in trstni strnadi. Seveda sva se razveselila tudi bolj redkih vrst – prosnik, taščica, bičja trstnica, črnoglavka, stržek, planinska pevka. Posebna so tudi sicer vsakoletna, a redka srečanja z modro taščico. Žal tokrat nisva ujela nobene že obročkane ptice. Iz prejšnjih obročkanj pa imamo že številne najdbe ptic, ki so obroček dobile na primer na Češkem, v Nemčiji ali celo daljni Estoniji.

• 

• 

Jovsi so zaradi velikosti in ekstenzivnega upravljanja pomembna postaja selečih ptic. Obročkanje daje pomembne podatke, ki služijo kot podlaga za pravilno upravljanje območja. Seveda pa se lova in obročkanje ne smemo lotiti na lastno pest, saj moramo najprej opraviti izobraževanje in pridobiti licenco. Ste pa vsi vabljeni, da se nam ob naslednjih obročkanjih pridružite.