Vrnitev lesne sove v domače okolje
14. julija je bila samica lesne sove (Strix aluco) odpeljana na zdravljenje v ambulanto in azil za prostoživeče živalske vrste na Muti. Kar mali podvig za Martina in Polono Gorišek, ki sta se tja prebijala po uničenih cestah po nedavni ujmi. Polona je še asistirala dr. Zlatku Golobu pri prvem pregledu hudo poškodovane peruti. Onemogla sova je verjetno več ur preživela v agoniji zapletena v mrežo za fižol v Podgorju pri Pišecah. Najditelj, g. Milan Iljaš je ob pomoči soseda, g. Gvida Ogorevca skušal pomagati, a nista bila uspešna. Poklicala sta soseda, g. Francija Černelča, ki je mnogo let delal v ljubljanskem živalskem vrtu. Sova je nujno potrebovala strokovno pomoč in v nekaj urah je že bila pri dr. Golobu.
V naslednjih dnevih smo nestrpno čakali novice – je sploh preživela? Kako okreva? In sredi septembra nepričakovan klic dr. Goloba z novico, da je sova v dobri kondiciji in pripravljena na vrnitev v njeno domače okolje.
Njene vrnitve se je spotoma razveselil »prevoznik« Martin, zaposleni v Kozjanskem parku, krajani Podsrede in dela Krškega (tam je v moji oskrbi čakala večerni izpust). Franci Černelč je o dogodku obvestil starše sošolk in sošolcev svoje hčere, novinarka RTV se žal zaradi nepričakovane ni službene zadržanosti mogla odzvati vabilu.
Pred mrakom smo se zbrali na lokaciji, kjer je bila sova najdena. Preko 20 odraslih in radovednih otrok. Verjetno najbolj vesel je bil najditelj. Najprej smo v živo spoznali lesno sovo, nekaj besed pa namenili tudi ostalim sovjim vrstam na Kozjanskem in posavskem območju. V mraku je sledil izpust. Sova je razprla pozdravljeni peruti in neslišno (to pa sove zelo dobro obvladajo) odletela v bližnji gozd. Ob našem aplavzu in mnogih orošenih očeh. Prisotni so domov odšli polni pozitivne energije in s plakatom o sovjih vrstah pri nas. Plakat je nastal za potrebe podobnih izpustih v preteklosti, tisk je financiralo dimnikarsko podjetje Snedim iz Sevnice (njihovi dimnikarji občasno najdejo lesne sove v dimnikih). Zahvaljujoč njim so udeleženci doma lahko podoživljali vrnitev naše najbolj znane in pogoste sovje vrste v domače okolje. Sam sem ob vračanju pri Pišecah na cesti opazil še mladega velikega skovika (čuka po domače), ki je v bližini obcestne razsvetljave lovil nočne metulje in kobilice.
Naj zaključim s pozivom, da je potrebno poškodovane prostoživeče živali čimprej predati v strokovno oskrbo. Žal je to za mnoge ljudi zaradi oddaljenosti ambulante na Muti prevelik logistični zalogaj. Domača oskrba poškodb praviloma vodi v smrt ali trajno invalidnost živali. Hvala še enkrat pravi četici že omenjenih srčnih ljudi za srečen konec sovje nezgode.
In še stavek o ljudski modrosti, da sove prinašajo smrt. Res jo prinašajo – ampak le miškam in voluharicam. Zato bodimo veseli, če v večernem mraku zaslišimo njihovo oglašanje.
Besedilo: Dušan Klenovšek
Foto: Franci Černelč, Dušan Klenovšek
