Pri ribniku Trebče prenašamo dvoživke čez cesto še zadnje leto
Župan, svetniki in predstavnica občinske uprave občine Bistrica ob Sotli še zadnje leto pomagali pri prenosu dvoživk čez cesto pri ribniku Trebče
Toplejši večeri so tudi na Trebčah prebudili dvoživke, ki so se iz svojih gozdnih prezimovališč množično napotile proti ribniku. Ta predstavlja pomembno mrestišče za tamkajšnje krastače, sekulje in rosnice, občasno pa opazimo tudi kakšnega pupka. Ker pa jim selitveno pot do ribnika prečka cesta, smo v Kozjanskem parku tudi letošnje leto postavili začasno varovalno ograjo, ki dvoživke varuje pred povozi. Skupaj s prostovoljci nato zagotovimo, da varno pridejo na drugo stran. Vsak večer pregledamo postavljeno ograjo in najdene dvoživke z vedri prenesemo k ribniku. Pomoči smo še posebej veseli ob deževnih dnevih, ko je aktivnost dvoživk največja.
Ob ribniku bomo v letošnjem letu uredili učno pot, ki bo prikazovala življenje dvoživk, v Kolarjevi domačiji pa bomo vzpostavili Informacijski center za dvoživke. V njem boste lahko spoznali dvanajst vrst dvoživk, ki jih najdemo v Kozjanskem parku in bližnjih območjih Natura 2000 (območje Natura 2000 Bohor ter območje Natura 2000 Dobrava – Jovsi). In ker je Kolarjeva domačija v lasti občine Bistrica ob Sotli, so se včeraj akcije prenosa dvoživk udeležili tudi župan Franjo Debelak, predstavnica občinske uprave in vsi člani občinskega sveta občine Bistrica ob Sotli. Izkoristili so še zadnjo priložnost, saj bo akcija na tem cestnem odseku letošnje leto potekala zadnjič.
Do konca leta 2023 je namreč v okviru projekta LIFE AMPHICON načrtovana izgradnja cestnih podhodov in trajnih varovalnih ograj. Ti ukrepi bodo omogočili varen prehod dvoživk do ribnika in nazaj do njihovih poletnih prebivališč. Njihove selitve namreč potekajo vse leto, vendar so kasneje v sezoni bolj razpršene in zato manj opazne, do povozov pa vseeno prihaja. Z začasnimi ograjami lahko preprečimo povoze na množičnih spomladanskih selitvah, s trajnimi ukrepi pa jih obvarujemo celo leto. Skupaj z že vzpostavljeno cono brez rib, ki bo omogočila uspešnejši razvoj mrestov in paglavcev do mladih živali, bodo ti ukrepi pripomogli k ohranjanju številčnosti populacij na tem območju.
