Ne odlagajte odpadkov v naravo

Smetenje in odlaganje odpadkov, kamor ti ne sodijo, vpliva na kakovost našega bivanja, obremenjuje okolje in predvsem negativno vpliva na zdravje ljudi, ogroža živali in rastline.[1]

Nadzorniki in drugi sodelavci v Kozjanskem parku opažamo, da kljub urejenem področju ravnanja s komunalnimi odpadki, še vedno veliko odpadkov pristane v naravi. Sprašujemo se kdo so ljudje, ki brezvestno odvržejo vse, česar ne potrebujejo, čeprav nam izvajalci javne komunalne službe pridejo iskat odpadke na dom.

Med odvrženimi odpadki so biološki odpadki, mešani komunalni odpadki, papir in plastika in vse to kvari podobo našega kraja in zmanjšuje kakovost našega bivanja.

Ločevanje odpadkov je zadnja leta postala aktualna tema in pravilno ločevanje seveda pripomore k reševanju problema prevelike količine odpadkov.

Letno nastane na svetu več kot dve milijardi ton odpadkov. Če bi bile te smeti tovornjaki, bi lahko  Zemljo obkrožili štiriindvajsetkrat (obseg Zemlje na ekvatorju je 40.075 km). Vsako leto proizvedemo za 3% več odpadkov kot prejšnje leto. V primerjavi z nekaj 10 let nazaj porabimo danes več stvari. Letno zavržemo več kot 5 milijard pločevink, ki pa se lahko, če so odvržene pravilno, popolnoma reciklirajo. V kolikor pločevinke odvržemo v naravo, le te vplivajo na zastrupljanje voda, tal, rek, potokov in seveda celotnega okolja. Steklo, guma, plastika so odpadki, ki so izdelani iz zelo slabo razgradljivih snovi in je verjetnost, da se bodo začeli razkrajati sami zelo majhna.

Vseh teh odpadkov danes vidimo še vedno preveč tam, kjer zanje ni pravo mesto (ob vodotokih, v gozdovih, ob cestah…), čeprav je potrebno samo malo truda in samodiscipline, pa lahko naše okolje ohranimo čisto.

Kaj lahko sami storimo za naravo in okolje?

Začeti moramo pri sebi doma in odpadke zares pravilno ločevati. Odpadki se delijo v več skupin: papir, steklo, embalaža, biološki odpadki, kosovni odpadki in mešani odpadki. Naše komunalne službe so pripravile natančna navodila glede tega v katero skupino spada kak odpadek, mi se moramo samo držati zadanih navodil in ločevati odpadke vestno in odgovorno.

Ko preberemo podatek, da eno gospodinjstvo povprečno proizvede več kot 1 tono odpadkov, se nam zdi to nepredstavljivo. Naš življenjski slog je vedno hitrejši, ker želimo biti vedno v korak s časom, kupujemo ogromne količine stvari. Ravno zato moramo vedno dobro premisliti, v kateri zabojnik bomo odvrgli zavržene stvari.

• 

• 

Samo od nas in našega odgovornega ravnanja z odpadki je odvisno v kakšnem okolju bomo živeli. Živimo v čudovitem okolju in mnogi se tega zavedamo, se pa med nami vedno najdejo še takšni, ki mečejo smeti iz avtomobilov, pustijo odpadek v naravi, ker se jim ne da poiskati smetnjaka, odvržejo pločevinko, ko je prazna, pustijo v naravi škatlico cigaret…

Torej, kakršnokoli odlaganje in odmetavanje odpadkov v naravo je nedopustno in kaže na nekulturen in neprimeren značaj posameznega človeka, ki pač ne zmore razumeti, da s tem škoduje tudi sebi in svojim najbližjim. Težko si je predstavljati o čem razmišlja nekdo, ki v naravo odvrže predmet, ki tja niti slučajno ne spada.

Čeprav je bilo o odlaganju odpadkov v naravo zapisanega in fotografiranega že mnogo, vsako leto vedno znova opažamo odpadke tam, kjer zanje ni mesto.  Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja z varovanjem okolja in narave in zato je prav, da vsako neprimerno odlaganje odpadkov prijavimo pristojnim službam. Storilec mora odpadke na primeren način odstraniti, dobi lahko tudi denarno kazen, seveda pa ga je potrebno izslediti.

---

[1] Enako kot po vsem svetu tudi v Sloveniji količina odpadkov narašča. V povprečju ustvarimo pri nas nekaj več kot 8 milijonov ton odpadkov na leto, od tega več kot milijon ton komunalnih, kar znese 495 kilogramov na prebivalca. Med komunalnimi odpadki je za 6.700 ton nevarnih komunalnih odpadkov, vendar nam uspeva to količino zmanjševati. (Vir: Sektor za ravnanje z odpadki MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE IN PROSTORDIREKTORAT ZA OKOLJE)