2. februar – Svetovni dan mokrišč

Čas je za obnovo mokrišč!

Zakaj?

  • Ker so dobro ohranjena mokrišča zibelka biotske pestrosti;
  • ker so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico;
  • ker so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe (uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov kot sta suša in poplave);
  • ker so mokrišča naravne čistilne naprave;
  • ker so zdrava mokrišča nepogrešljiva za preživetje ljudi!

Mokrišča so območja, ki so občasno ali stalno prekrita z vodo. Lahko so naravnega ali umetnega nastanka, voda v njih pa je lahko stoječa ali tekoča ter sladka, polslana ali slana.  Med njimi tako poznamo močvirja,barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, poplavne ravnice rek, slane lagune, mlake in podobno.

Ni dovolj, da mokrišča ohranimo – moramo jih ohraniti v dobrem stanju!

Mokrišča so ena izmed bolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Izgubljamo jih celo trikrat hitreje kot izgubljamo gozdove. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Razlog izgube pa je večinoma človeško delovanje. Uničujemo jih z izsuševanjem in zasipavanjem zaradi kmetijstva in pozidave, z onesnaževanjem vode in  izsekavanjem mokriščne vegetacije. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe.

Dosegli smo prelomno točko, ko moramo ponovno razmisliti o tem, kako ljudje vplivamo na naravo in okolje ter zaustaviti uničevanje teh pomembnih ekosistemov in poskrbeti za njihovo obnovo.

Pomemben del obnove mokrišč v Sloveniji poteka s projekti za območja Nature 2000.

V Kozjanskem parku v okviru projekta LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov (LIFE AMPHICON LIFE 18 NAT/SI/000711) na projektnih območjih vzpostavljamo nove mokriščne habitate – nove mlake. Na območju Jovsev (Natura 2000 Dobrava – Jovsi) smo ravno zaključili z izkopom zadnje, desete mlake.


Jovsi so bili nekoč obsežno območje poplavnih mokrotnih travnikov in tako pomembno mokrišče, zadnja leta pa opažamo njihovo izsuševanje. Voda s poplavnih delov travnikov, kanalov, mrtvic in mlak izgine, še predno bi mnoge vrste uspele zaključiti svoj razvoj. Če želimo tem organizmom zagotoviti obstoj, je nujno, da izboljšamo njihove življenjske prostore. Poleg ohranjanja obstoječih mokrišč in vzpostavljanja novih, pa moramo poskrbeti tudi za njihova okoliška območja. V Jovsih bomo tako na zalednih zemljiščih  zaraščenih površin in intenzivnih travnikov ponovno vzpostavili ekstenzivne travnike. Redno bomo odstranjevali invazivne tujerodne vrste rastlin in tako ohranjali njihovo biotsko pestrost.