Sprejet svetovni dogovor za okrepljeno varstvo narave
Pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja in omejevanju globalnega segrevanja ima narava ključno vlogo.
V Montrealu v Kanadi je od 7. do 19. decembra potekalo zasedanje konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti[1] (COP15). Predstavniki vlad 188 držav (vseh pogodbenic je 196), tudi Slovenija, so govorili o novem nizu ciljev, ki bodo usmerjali globalne ukrepe do leta 2030 za zaustavitev in odpravo izginjanja narave. Dogovor predvideva, da bodo države do leta 2030 zaščitile 30 odstotkov planeta in zagotovile 30 milijard dolarjev pomoči za ohranjanje narave v državah v razvoju.
Več kot polovica svetovnega bruto domače proizvoda je odvisna od ekosistemskih storitev. Dogovor zavezuje celotno svetovno skupnost k ukrepom za zaščito in obnovo narave ter odpravo onesnaževanja. Le tako bo narava lahko še desetletja ohranjala družbo in svetovno gospodarstvo.
Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti je bila podpisane junija 1992 v Riu de Janeiru, s strani Evropske skupnosti (danes EU). Sklep potrjuje zavezanost držav EU, da bodo izvajale določbe konvencije.
Konvencija ima tri cilje:
- ohranitev biološke raznovrstnosti (tj. pestrosti živih bitij na Zemlji);
- trajnostno rabo sestavin biološke raznovrstnosti;
- pravično in nepristransko delitev koristi, nastalih pri izkoriščanju genskih virov.
Biološka raznovrstnost ima ekološke, genetske, družbene, gospodarske, znanstvene, izobraževalne, kulturne, rekreativne in estetske vrednosti.
Ključni globalni cilji dogovora so naslednji:
- Do leta 2030 obnoviti 30% degradiranih ekosistemov po vsem svetu
- Do leta 20230 ohraniti in primerno upravljati 30 % območij (kopno, celinske vode, obalna in morska območja
- Zaustavitev izumiranja znanih vrst in do leta 2050 desetkrat zmanjšati tveganje in hitrost izumiranja vseh vrst
- Zmanjšati tveganja zaradi pesticidov za vsaj 50% do leta 2030
- Do leta 2030 zmanjšati izgubo hranil v okolju za vsaj 50%
- Do leta 2030 zmanjšati tveganja za onesnaževanje in negativne vplive onesnaženja iz vseh virov na način da le to ne bo ogrožalo biotski raznovrstnosti ekosistemskim funkcijam
- Do leta 2030 zmanjšati globalni odtis potrošnje s poudarkom na občutnem zmanjšanju nastajanja odpadkov ter prepoloviti količino zavržene hrane
- Trajnostno upravljanje območij na katerih se izvaja kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter povečanje ekološkega kmetijstva in drugih biotski raznovrstnosti prijaznih praks
- Reševanje podnebnih sprememb z naravnimi metodami
- Do leta 2030 zmanjšati stopnjo vnosa in naselitev invazivnih tujerodnih vrst za vsaj 50%
- Do leta 2030 zagotoviti varno, zakonito in trajnostno rabo in trgovanje s prostoživečimi vrstami
- Ozelenitev mestnih območij.
Dogovor je pomembna spodbuda sodelovanja več strani pri odločanju in sicer v času ko sta svetovna solidarnost in sodelovanje potrebna bolj kot kdaj koli prej. Države ga morajo začeti izvajati tako z domačimi kot tujimi ukrepi.
Na konferenci smo sodelovali tudi predstavniki Kozjanskega parka in sicer v okviru vzporednega dogodka Povezovanje narave in kulture, ki je potekal 11. in 12. decembra. V okviru okroglih miz smo predstavili kako naravno okolje vpliva na trajnostni razvoj zavarovanega območja. Predstavili smo naše zavarovano območje kot večletno povezovanje človekovega delovanja in naravnih procesov, ki so ustvarili pogoje in omogočili preživetje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter ustvarili tipično mozaično kulturno krajino. Poudarili smo, da se kot upravljavci zavarovanega območja trudimo, da uspešno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, z društvi, s šolami in seveda tudi z vsemi strokovnimi institucijami, ki imajo pristojnosti znotraj zavarovanega območja.
Mi v našem zavarovanem območju bomo zagotovo zasledovali ključne cilje globalnega dogovora, ker to počnemo že leta, zato je tudi naše zavarovano območje prepoznano kot območje izjemne biotske raznovrstnosti z ohranjeno naravo in kulturno dediščino. Trudili se bomo ohranjati sožitje narave in uresničevanja razvojnih interesov in tako omogočati kvalitetno življenje prebivalcev in seveda zagotavljali pogoje za uspešno ohranjanje biodiverzitete.
