Odstranjevanje invazivnih vrst v Kozjanskem parku

V zadnjem času govorimo veliko o invazivnih tujerodnih vrstah rastlin ali invazivkah, ki so se namerno ali nenamerno naselile v našem okolju in povzročajo težave. Prispejo lahko s tovorom, zemljino ali pa jih mi namerno npr. zasadimo kot okrasne rastline. Najdemo jih predvsem na degradiranih območjih (gradbiščih, ob prometnicah, neobdelanih kmetijskih površinah), brežinah vodotokov, gozdnih robovih, itd. Mnoge se razraščajo ter tvorijo goste sestoje, s tem pa spremenijo življenjske razmere avtohtonim vrstam, jih izpodrinejo ter tako spremenijo celoten ekosistem. Nekatere med njimi so tudi strupene, ogrožajo lahko naše zdravje ali pa povzročajo škodo v gospodarstvu.

Razraščanje japonskega dresnika ob reki Bistrici

V Kozjanskem parku je prisotnih kar nekaj invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, med najpogostejšimi so: pelinolistna žvrklja ali ambrozija, enoletna suholetnica, japonski dresnik, robinija, žlezava nedotika, topinambur, deljenolistna rudbekija, idr. Škodo teh vrst lahko preprečimo le s pravočasnim (pred cvetenjem) in vztrajnim odstranjevanjem. V našem zavarovanem območju jih odstranjujemo z večkratno košnjo, puljenjem, izkopavanjem ter nato hitro ozelenitvijo prazne površine z avtohtonimi vrstami. V Sloveniji imamo že od leta 2010 Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10), kar pomeni, da moramo lastniki ambrozijo odstraniti iz svojih zemljišč in preprečiti njeno razširjanje. Ob neupoštevanju odredbe nas lahko inšpektor tudi oglobi. Najbolj učinkovita metoda odstranjevanja ambrozije je ročno puljenje, če to ni možno pa večkratna košnja še pred cvetenjem. Pri odstranjevanju bodimo pozorni ter se zaščitimo z zaščitno opremo in oblačili, ki nam bodo preprečili kasnejše alergijske reakcije, med njimi najbolj pogost seneni nahod.

Letos smo se osredotočili na štiri lokacije, ki se nahajajo na območju Nature 2000. Invazivke odstranjujemo ob brežinah reke Bistrice od naselja Lesično do izliva reke Bistrice v Sotlo, ob ribniku Trebče ter na Bizeljskem v peskokopu, gnezdišču čebelarja, kjer z večkratno košnjo in puljenjem rastlin preprečujemo nadaljnjo tvorbo semen. V Podsredi smo evidentirali dve vzorčni ploskvi, kjer smo odstranili topinambur na prazni površini pa bomo zasejali travno mešanico avtohtonih rastlinskih vrst.

Ročno odstranjevanje topinamburja na vzorčni ploskvi v Podsredi

S širitvijo invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst biotska raznovrstnost upada, kar pomeni, da v našem okolju izginjajo naše avtohtone rastlinske vrste. S pravočasnim odstranjevanjem lahko pripomoremo k počasnejšemu upadanju, zraven pa poskrbimo tudi za naše zdravje.

Košnja ambrozije ob cesti pri peskokopu Župjek

Foto: Ema Jevšnik, Kozjanski park