Reševanje skobca in izpust v naravo

2. februarja 2021 je g. Branko Klavžar zjutraj na robu ceste opazil poškodovanega samčka skobca. Pripeljal ga je na upravo Kozjanskega parka v Podsredo, kjer smo po prvem pregledu ugotovili hudo poškodbo peruti.

Po posvetovanju z dr. Zlatkom Golobom iz Azila za prostoživeče živali na Muti smo ga takoj prepeljali v njegovo ambulanto.

Dr. Golob je takoj oskrbel rano, skobca umiril in nahranil. Prvi dnevi po poškodbi so kritični, saj cca. 70% skobcev ne preživi. Čeprav so plenilci, drzni in spretni, pa v stresnih situacijah hitro podležejo. Ob nemožnosti lova in lakoti začnejo hitro krvaveti v črevesju, kar se konča tragično. Naš junak je uspel in 14. maja 2021 se je vrnil domov. Odpeljali smo ga na lokacijo najdbe in ga izpustili. Pri tem se ga nismo dotikali, ali ga prijemali. Skobec je od odprtju škatle spretno odletel na bližnje drevo na gozdnem robu, malo poziral kamermanu RTV Slovenije in nato odletel v varno zavetje krošenj v gozdu. G. Branko je ob tem povedal, da je to zanj en čudovit in srečen dan. Tudi za zaposlene v Kozjanskem parku in predvsem seveda za skobca.

Skobec lovi predvsem manjše ptice, zato je običajno on tista ujeda, ki se zapodi v jato ptic pevk, ki se prehranjujejo v ptičji krmilnici. Je zelo hitra in gibčna ujeda, ki jo prepoznamo po razločno sivo oziroma rdečkasto grahastem (pri samcih) spodnjem delu peruti na beli podlagi. Rep je dolg z razločnimi črnimi pasovi.

Skobec je razširjen pretežno po zahodni Aziji do Kazahstana, najdemo pa ga tudi po vsej Evropi. Pri nas je pogosta gnezdilka.

Prehrana: glavnino hrane predstavljajo ptice do velikosti kosa, lovi pa tudi male sesalce do velikosti voluharja

Ogroženost: ogrožajo ga podobni dejavniki kot kragulja, to je krivolov in kemizacija podeželja. Zastrupljene poljske živali lažje ujame, s strupenim plenom pa se nato sam zastrupi.

Foto: Dušan Klenovšek in Borut Domitrovič