Kozjanski park od 2002 do 2011

Javni zavod Kozjanski park v letošnjem letu praznuje 40 let delovanja.

Malo smo pobrskali po zgodovini in v 4 prispevkih vam bomo predstavili pomembnejše dogodke po desetletjih.

O prvih dveh desetletjih si lahko več preberete na spodnjih povezavah:

  1. DESETLETJE: 1981 – 1991
  2. DESETLETJE: 1992- 2001

V tretjem desetletju med leti 2002 in 2011 so nas zaznamovali spodaj opisani dogodki.

V tretje desetletje smo leta 2002 vstopili z odmevno razstavo “Odmaknjena bližina” – Naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka, ki smo jo postavili na ogled v Kulturno informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana. V času trajanja razstave so bile okrogle mize z različno tematiko: zavarovana območja, vloga kulturne dediščine, arheološki in umetnostni kulturni spomeniki v Kozjanskem parku.

V sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje smo isto leto v Slovensklo-bavarski hiši v Podsredi pripravili razstavo “Od načrta do stavbe”, na kateri je bila predstavljena arhitektura Kozjanskega v načrtih in dokumentih 19. stoletja, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog.

Leta 2004 je bilo zelo dejavno,  saj smo odprli kar tri učne poti:

  • Geološka učna pot Rudnica /Virštanj, kjer s pomočjo 21 opazovalnih točk obiskovalec spozna pestrost geološko dogajanje Kozjanskega in je dolga 10 km;
  • Pešpot Podsreda poteka v ožji in širši okolici trga Podsreda po starih, nekdaj živih poteh in stezah ter povezuje pomembne sestavine kulturne in naravne dediščine. Dolga je dolga 32 km;
  • Naravoslovna pot Travnik poteka po suhih travnikih pod vrhom Vetrnika, kjer je izredno visoka biotska pestrost (orhideje, metulji), tu lahko pozno pomladi in poleti naštejemo več kot 50 rastlinskih vrst na kvadratni meter, z vrha Vetrnika je lep razgled po Kozjanskem. Dolga je 6 km.

Isto leto smo temeljito obnovili in programsko dopolnili tudi spomeniški kompleks Trebče. Program smo obogatili s filmom o Josipu Brozu Titu, uredili informacijska pisarno, sanitarije, na poti k rojstni hiši Titove matere Marije Javeršek pa obnovili apnenico in Nežino hišo. Kolarjeva domačija ob ribniku, bližnji Senik na drugem bregu reke Bistrice ter Javerškova domačija z Nežino hišo in apnenico so močno povezani z življenjem in delom Josipa Broza Tita in poleg tega prikazujejo nekdanjo povezanost in odvisnost človeka od narave. Leta 2008 smo informacijsko pisarno dopolnili s trgovino z regionalnimi produkti.

Leta 2005 smo za ogled uredili Grusko jamo, ki je naravni spomenik ter geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena. V dolini oz. na dnu “jame” je bogat rastlinski in živalski svet, ki ga spoznamo po 1,8 km urejeni poti. Puščavnikova jama in izvirni rov potoka Gruska sta jami v pravem pomenu besede. Puščavnikova jamo so domačini tako poimenovali, ker je v obdobju med prvo svetovno vojno in po njej v tej jami živel Valentin Podstenšek.

Leta 2006 se je začelo obujanje Emine romarske poti na Slovenskem, ki povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem, delom in izročilom sv. Eme. Poteka preko Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske ter je povezana z istoimensko potjo v Avstriji . V okviru projekta Emina romarska pot, ki se je izvajal v sklopu programa Interreg IIIA SLO-A se je označila trasa poti med Sv. Emo pri Podčetrtku in Šentrupertom na Dolenjskem. V okviru projekta Pilgrimage Europe SI-AT, ki se je izvajal v sklopu operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007– 2013, pa se je nadaljevalo oživljanje Emine romarske poti (688 km). Leta 2007 smo na gradu Podsreda slovesno odprli Emino romarsko pot  spominske sobe sv. Eme.

Od leta 2006 pripravljamo literarne »Večere pod češnjo«, ki smo jih vse do leta 2011 soustvarjali z Marjanom Marinškom, ki je bil idejni vodja in je večkrat poudaril, da gre za »večerna druženja pod staro češnjo v idiličnem trgu Podsreda«. Pod češnjo smo se srečali  z  deli Antona Aškerca, Maksima Gasparija, Astrid Lindgren, kneginjo Emo, razbojnikom Guzejem in citrami, in avtorji Marjanom Marinškom, Ivanom Sivcem,  Milenkom Straškom, Deso Muck…

Večer pod češnjo

Leta 2006 smo s študenti geografije organizirali krasoslovno delavnico, kjer smo raziskovali površinske kraške pojave.

Na gradu Podsreda smo leta 2008 na ogled postavili stalno slikarsko razstavo » Ko igra trenutka postane brezčasnost« priznanega umetnika  Franceta Slane. V najstarejšem delu gradu je razstavljenih 36 del iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja. Med deli prevladujejo zapuščene domačije, šopki, morski motivi in živalske figure.

Z letom 2009 smo pričeli z izdajo lastnega časopisa z naslovom SOŽITJE in ga namenili vsem gospodinjstvom na območju zavarovanega območja. Prebivalcem smo želeli približati našo dejavnost, jih obveščati o novostih, številnih dogodkih in raznih akcijah.

11. in 12. 11. 2010 – Mednarodni posvet: VLOGA IN POMEN TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV V PRIHODNJE , v Termah Olimia v Podčetrtku

Leta 2010 smo pridobili naziv Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje v okviru UNESCO – vega programa Človek in biosfera in tako postali tudi upravljavec območja. Istega leta smo pripravili posvet, kjer smo predstaviti delovanje Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, delovanje programa MAB v Sloveniji ter predstaviti delovanje že obstoječih biosfernih območij v Sloveniji.

Ob mednarodnem letu biodiverzitete leta 2010 smo v sodelovanju z OŠ Bistrica ob Sotli in občino Bistrica ob Sotli zaključili projekt Vodna učna pot Bistrica ob Sotli. Vodna učna pot vsebuje 8 točk, začenja se pri osnovni šoli in se zaključi v soteski reke Bistrice. Pot smo opremili z informativnimi tablami in z izdajo zgibanke.

Leta 2011 smo na gradu pripravili pregledno razstavo akademskega slikarja in grafika Petra Krivca z naslovom RETROSPEKTIVA, ki je zasnovana kot celovitejša predstavitev njegovega dela tako kronološko kot po zvrsteh ustvarjanja.

Tretje desetletje smo zaključili z odprtjem prenovljene Lurške jame v Zagorju pri Lesičnem. Prenova je zajemala ureditev vodnega izvira in njegovega odtoka po terenu ter gradbeno restavratorska dela na oltarju. Postavili smo informativno tablo, klopi za obiskovalce ter uredili sprehajalno pot. Lurško jamo smo predali v upravljanje krajanom Zagorja pri Lesičnem.