Krajina današnjega parka je sestavljena iz slikovitih ambientov narave in urejenih sledov človekovega ustvarjanja. Gozdovi Orlice, obvodni rastlinski svet vodotokov, izjemno rastlinsko bogastvo višinskih suhih travnikov so pomembne krajinske prvine zavarovanega območja. Človek je na območju današnjega Parka s svojo vztrajnostjo in ustvarjalno močjo zapisal značilne poteze v rabi prostora. Večstoletno bivanje in delovanje človeka v okolju Kozjanskega je izoblikovalo slikovito kulturno krajino.

Hribovit svet strmih pobočij poraslih z bukovimi gozdovi le posamično prekinjajo travniki, njive, sadovnjaki in samotne domačije. Nekateri redki posamezniki kmetujejo še na tradicionalen način. Izjemne lege gradov vnašajo v prostor bogastvo in raznolikost. Značilnost gričevnatega in dolinskega sveta reke Bistrice je mozaična prepletenost: vasi so objete v zeleni pas travniških sadovnjakov, travnikov in njiv, tukaj najdete značilne starodavne trge s cerkvami, kapelice in znamenja na križpotjih, vinograde na vinorodnih legah, sadne drevorede, gozdiče, posamezna drevesa, bogato arhitekturno dediščino domačij. Nižinski svet ob reki Sotli z bogatim rastlinjem in številnimi živalskimi vrstami, z značilnim obrežnim pasom rastlinja, ki prostorsko členi ravnico, dodatno prispeva h krajinski pestrosti zavarovanega območja.

Grajski vrt ob gradu Pišece Zasnovan je v duhu angleškega krajinskega sloga. Na južni strani gradu najdemo tudi ostanke formalno oblikovanega vrta na terasah. Vrt je bogat z eksotičnimi drevesnimi vrstami: katalpe, platane, tulipanovci, kriptomerija, gledičevka, ginko, rdečelistne bukve, trije mogočni mamutovci. Avtohton gozd je skoraj prerasel prvotno parkovno zasnovo.

Samostanski vrtovi v Olimju V dvorec, ki ga je 1550 zgradil Hans Tattenbach se je pavlinski eremitski red naselil leta 1663. Med izjemnimi spomeniškimi vrednostmi Olimja je najbolj znana lekarna, ki je urejena v samostanskem krožnem stolpu. Pavlinci so se ukvarjali s poljedelstvom, vinogradništvom, ribogojstvom in tudi zdravilstvom ter lekarništvom. Lekarna je bila funkcionalno povezana z obema vrtovoma ob samostanu. Ob obnovi samostana je bila posebna pozornost posvečena tudi omenjenima samostanskima vrtovoma, zeliščnemu in zelenjavnemu, ki ju lahko vidimo na Visherjevem bakrorezu iz leta 1681. O nekdanji velikosti zeliščnega vrta pričajo tudi arheološka izkopavanja, ki so potrdila obstoj vrtnega zidu. Parcelo zelenjavnega vrta namreč še danes podpira masivna kamnita škarpa. Pri predlogu rekonstrukcije so se konzervatorji opirali tudi na upodobitve rastlin v samostanski lekarni, motivih iz prezbiterija, preučitvijo seznamov zelišč in zelenjave v samostanu St Gallen, katerega tradicijo urejanja vrtov so prevzeli tudi kasnejši samostani. Danes samostan vodijo patri minoriti, ki nadaljujejo tradicijo gojenja zelišč. Na samostanskem vrtu boste našli več kot 200 zgledno vzdrževanih vrst zelišč.