Območje Kozjanskega se je po drugi svetovni vojni skozi raziskave uvrstilo med pomembnejše arheološke regije. Med najzgodnejše ugotovljene najdbe spadajo različne kamnite sekire in kopače, ki jih uvrščamo v mlajšo kameno dobo ali neolitik. Številne najdbe, povezane s starejšo železno dobo ali halštatom, nam kažejo na spremembo naselbinske slike, kar je povezano s prihodom novega prebivalstva z vzhoda. Poselitev se močno okrepi v rimskem obdobju. Tu sicer ni tekla najvažnejša rimska cesta, zato pa sta se križali dve pomembnejši stranski cesti. Pomembnejše rimske naselbine so bile na Bučah, v Golobinjeku, Prelaskem, Dekmanci, Hrastju pri Bistrici ob Sotli. Njihovi ostanki se še skrivajo na varnem pod zemljo in čakajo na raziskovalce. V obdobju preseljevanja ljudstev so se rimski državljani začeli umikati iz nižinskih naselbin v višje ležeče in odročnejše kraje. Ravno takrat zaživi prostor med Savinjo, Savo in Sotlo. Odkriti postojanki Veliki Vrh nad Osredkom pri Podsredi in Svete gore, presegajo lokalne okvire. Posamezne manjše najdbe dokazujejo v tem času tudi prisotnost germanskih ljudstev. V slovansko obdobje lahko datiramo Svete gore nad Bistrico ob Sotli s slovansko nekropolo. Predmete iz teh najdišč hranijo Posavski muzej Brežice, Pokrajinski muzej Celje in drugi.