Grad Podsreda

Grad Podsreda
O gradu

Gradu Podsreda, “najbolj grajskemu med gradovi na Slovenskem”, pripada posebno mesto med gradovi na območju Kozjanskega parka, saj z bogato kulturno dejavnostjo živi še danes. Je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe, ki je v zadnjih tridesetih letih iz skoraj propadajočega stanja skozi celovito prenovo postal pomemben nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne, družabne in turistične ponudbe v tem delu Slovenije.

Grad Podsreda, spomenik lokalnega pomena, je v lasti Občine Kozje, upravljavec gradu pa je Javni zavod Kozjanski park.

Dogodki na gradu

Grad Podsreda živi polno in bogato življenje zlasti v toplejših mesecih, ko se na gradu odvijajo prireditve, na katerih se predstavljajo domači in tuji umetniki. Še posebej pa grad zaživi v toplih poletnih večerih, ko v atriju pod mogočnimi oboki v okviru programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda potekajo koncerti priznanih slovenskih in tujih glasbenikov ter glasbeni seminarji, ki udeležencem omogočajo, da z vrhunskimi mentorji dosegajo izjemen glasbeni razvoj.

Informacije

Grad Podsreda je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 1. aprila do 31. oktobra, od 10.00 do 18.00 ure.

Telefon

Grad: +386 (0)3 5806 118
Uprava Kozjanski park: +386 (0)3 800 71 00

E-mail

kozjanski-park@kp.gov.si

Podrobneje o gradu Podsreda
Zgodovina
Podrobneje...
Grad Podsreda sodi med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na slovenskem. Ob spomeniških posegih so bile opravljene obsežne raziskave, ki so dale presenetljive rezultate. Pokazalo se je, da so bile že v obdobju romanike, v relativno kratkem časovnem obdobju kar štiri samostojne, povsem razvidne gradbene faze. S tem se je grad Podsreda uvrstil ne le v sam vrh spomeniške posesti na Slovenskem, ampak mu pripada posebno mesto v vrsti evropskih srednjeveških gradov, saj je njegovo srednjeveško jedro skozi stoletja ostalo skoraj neokrnjeno.

“Najbolj grajski med gradovi na Slovenskem” sega v 12. stoletje, ko so okrog leta 1150 pozidali severni palacij, leta 1180 visok obrambni stolp – bergfrid, leta 1220 južni palacij in leta 1260 še stolp s kapelo, ki jo je leta 1612 ljubljanski škof Tomaž Hren posvetil sv. Filipu, sv. Jakobu in sv. Ani. V virih se grad prvič omenja šele leta 1213, čeprav je bil pozidan že sredi 12. stoletja.

Prvotno nemško ime gradu Hörberg, Herberch ali Herberg opozarja na starost stavbe, saj pomeni zaklonišče, kjer so si ob nevarnostih iskali zatočišče vojaki, ali pa jim je bil samo zavetišče, kakršna so bila ob srednjeveških cestah pogosta.

Današnje ime Podsreda nima nobene zveze s prvotnim imenom. Verjetno pomeni dan, ko so bili v trgu Podsreda, ki je nastal v dolini pod gradom, tržni in sodni dnevi.

Grad Podsreda leži na ozemlju, ki je že okrog leta 1000 pripadalo posesti grofov Breže-Selških in pozneje grofici Emi Krški. Leta 1042 je Ema v Krki na Koroškem ustanovila ženski benediktinski samostan, kamor se je zatekla tudi sama in mu prepustila vso posest v Savinjski marki. Kmalu po njeni smrti je bil samostan ukinjen in leta 1071 je vsa posest nekdanjega samostana prešla v roke na novo ustanovljene krške škofije.

V prvi polovici 13. stoletja je grad kupil Friderik Žovneški (iz rodbine grofov Celjskih) in v lasti grofov Celjskih je ostal do njihovega izumrtja. Nato je postal deželnoknežja last. Grajski lastniki in oskrbniki so se pogosto menjavali, leta 1617 ga je kupil grof Sigmund Tattenbach, leta 1701 je podsreško posest podedovala grofica Eleonora E. Barbo, nato njena hči Marija H. pl. Apfaltrern in leta 1787 Fr. Baron, pl. Lazarini.

Pred letom 1848 je posest kupil knez Weriand Windischgrätz, ki je gradu v naslednjih letih dal današnjo podobo. V rokah njegovih dedičev je ostal do konca druge svetovne vojne, ko je grad postal državna last.

Leta 1983 je upravljanje gradu prevzel Kozjanski park in začel s sistematično obnovo, ki jo spremlja bogato programsko oživljanje. Danes si sredi orliških bukovih gozdov podajata roko tisočletna dediščina romanske dobe in sodobna umetnost.

Grajski prostori
Podrobneje...
Grajske kleti

V kletnih prostorih gradu se nahaja informacijsko središče Kozjanskega parka, kjer je na sodoben način predstavljena narava zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Obiskovalec bo tu spoznal naravovarstveno najpomembnejše življenjske prostore (habitate) ter rastlinske in živalske vrste, ki tu živijo.

Grajska kuhinja

V pritličju gradu je na ogled srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem, ki zaživi ob posebnih dogodkih.

Severni palacij

V najstarejšem delu gradu je na ogled stalna slikarska razstava slovenskega umetnika Franceta Slane “KO IGRA TRENUTKA POSTANE BREZČASNOST”. Slikar, grafik in ilustrator France Slana, dobitnik nagrade Prešernovega sklada, razstavlja na gradu Podsreda 36 del v tehniki olje na platno iz različnih obdobij ustvarjanja. Med deli prevladujejo krajinski in morski motivi, šopki, v pestrem naboru figur pa živalski motivi, med katerimi prevladujejo petelini, ribe in mačke.

Podstrešje

Na podstrešju so našle svoj prostor fotografske razstave, na katerih se predstavljajo številni priznani domači in tuji fotografi.

Južni palacij

V prvi etaži južnega palacija, pozidanega okrog leta 1220, je predstavljena zgodovina gradu.   V romanski sobi z lepo ohranjeno biforo je v spomin na sveto Emo urejena spominska soba. O njenem življenju in delu pričajo številne legende. Ena izmed njih pripoveduje, da se je Ema leta 983 rodila na Pilštanju. Pripadala je visokemu plemstvu, saj je bila v sorodu s cesarjem Henrikom II. Poročila se je z Viljemom, grofom Brež in Savinjske grofije. Po tragični smrti svojega moža in dveh sinov je postala posestnica ogromnega premoženja, ki ga je darovala na novo ustanovljenemu ženskemu benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem, kamor se je zatekla tudi sama. Leta 1045 je po vzornem in krepostnem življenju umrla v Krki, kjer je tudi pokopana.

Grad Podsreda je ena od točka na Emini romarski poti, ki povezuje kraje, povezane z življenjem in delom Eme Krške.

V tem delu gradu je na ogled tudi obrambni stolp z ohranjenimi linami, ki obiskovalce preseneti z debelino zidov. V stolpu je razstava o Marijinih cerkvah, ki so ob Marijini romarski poti, ki povezuje kraje na Hrvaškem in v Sloveniji.

V drugi etaži južnega palacija se nahaja velika renesančna dvorana, kjer se odvijajo številni dogodki: poroke, koncerti, seminarji, okrogle mize,…

Galerije

V nekdanjih grajskih kaščah, danes galerijskih prostorih, že vrsto let razstavljajo umetniška dela priznani slovenski in tuji umetniki.

Soba steklenih mojstrovin – ujeta prosojnost

Steklarstvo ima na Kozjanskem že dolgo tradicijo in se je razvilo predvsem tam, kjer so gozdne površine ponujale zadostne količine lesa. Nastajali so predvsem izdelki iz zelenega in brezbarvnega stekla, nekatere ohranjene steklene posode ter fragmenti nekdanjih steklarn pa dokazujejo, da so izdelovali tudi mlečno in brezbarvno steklo.

V kozjanskih steklarnah so poleg steklenic za slatino izdelovali še steklovino za shranjevanje zdravil in živil, svetila, servirno in jedilno posode, okensko steklo.

Grajsko dvorišče

Grad leži na nadmosrki višini 475 m sredi gozdov Orlice. Od tu je lep razgled proti Hrvaškemu Zagorju in po kozjanski pokrajini proti Pohorju. V poletnih mesecih zaživi tudi zunanje grajsko dvorišče, kjer si lahko pohodnik v senci mogočnih kostanjev spočije utrujene noge ali pa obiskovalec uživa v zvokih glasbe priznanih glasbenih ustvarjalcev.