Biosferno območje Obsotelje in Kozjansko

Kozjansko in Obsotelje je od leta 2010 sprejeto v mednarodno mrežo bisofernih območij v okviru programa Človek in biosfera (Man and biosphere – MAB) pod okriljem UNESCA. Progam MAB potrjuje biosferna območja kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.

V svetovno mrežo je vključenih 631 biosfernih območij iz 119 držav. V Sloveniji sta poleg Kozjanskega in Obsotelja še biosferni območji Julijske Alpe in Kras.

Bisoferno območje Kozjansko in Obsotelje se nahaja med Savo, Savinjo in Sotlo in je veliko 947 km2.

Razdeljeno je na:

  • osrednje s prevladujočimi naravovarstvenimi cilji (140 km2),
  • robno s cilji, ki podpirajo varstvo v osrednjem območju (360 km2) in
  • prehodno ali vplivno s prevladujočimi cilji trajnostnega razvoja (447 km2)

V osrednjem območju se nahaja celotno zavarovano območje Kozjanskega regijskega parka, skoraj polovica osrednjega in robnega območja pripada območjem Natura 2000.

Območje zajema enajst občin. Največji delež ozemlja osrednjega in robnega dela biosfernega območja imajo občine Bistrica ob Sotli, Dobje in Kozje, sledijo Podčetrtek, Laško, Šentjur, Brežice, Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Radeče.

Kozjansko in Obsotelje – osrednje območje
Kozjansko in Obsotelje – robno območje
Kozjansko in Obsotelje – vplivno območje
Kozjansko in Obsotelje – zemljevid

 

Mreža šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje

Upravljavec biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje je Javni zavod Kozjanski park.

Ena od pomembnih nalog upravljavca biosfernega območja je spodbujanje raziskovanja in izobraževanja na vseh ravneh, zato smo 24. oktobra 2012 ustanovili Mrežo šol biosfernega območja. V mrežo je vključenih šest osnovnih šol: Bistrica ob Sotli, Kozje, Lesično, Laško, Gorica pri Slivnici in Kumrovec (HR).

Namen ustanovitve mreže šol je učence že v zgodnji dobi njihovega izobraževanja pritegniti k iskanju in raziskovanju tistih delov njihovega domačega prostora, ki se jim zdijo z njihovega vidika poznavanja najbolj zanimivi.

Vsako jesen ob začetku šolskega leta razpišemo raziskovalne teme. Izbrane teme učenci s svojimi mentorji raziskujejo do maja. Raziskovalne naloge javnosti predstavijo ob Dnevu biodiverzitete in Dnevu Parkov (22. in 24. maj). Za nagrado jih popeljemo na ekskurzijo v eno od slovenskih zavarovanih območij in jim podarimo priložnostna darila.