Natura 2000 v Kozjanskem parku

natura200069% Kozjanskega parka spada v evropsko pomembna varstvena območje Natura 2000. Območja Natura 2000 določata dve direktivi:

  • Ptičja direktiva” (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, zadnja prečiščena verzija 2009/147/ES) in
  • Habitatna direktiva” (Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst).

Ptičja direktiva je najstarejši predpis Evropske unije s področja varstva narave. Sprejeta je bila zaradi hitrega zmanjševanja številčnosti populacij ptic, kar je posledica onesnaženja, uničevanja habitatov in prekomernega lova. Države članice morajo za vse vrste ptic iz Dodatka I Ptičje direktive in za vse redno pojavljajoče se selitvene vrste ptic, ki so potrebne varstva, oblikovati posebna območja varstva (Special Protection Area – SPA), imenovana tudi območja Natura 2000. Države članice so na SPA območjih dolžne zagotavljati, da so populacije varovanih vrst ptic v ugodnem stanju.

Habitatna direktiva (območja SCI) določa ustrezne načrte upravljanja (po potrebi) ter zakonske, upravne ali pogodbene ukrepe, preprečevanje slabšanja razmer, preverjanje vseh načrtov ali projektov (tudi če je načrtovan zunaj območja in lahko vpliva na vrste/habitatne tipe v območju), prevlado javnega interesa, izravnalne ukrepe in ugodnosti pri financiranju.

NATURA 2000 v Kozjanskem parku

BOHOR (SI3000274), SAC – posebno ohranitveno območje

Bohor in Vetrnik predstavljata jugovzhodni del Posavskega hribovja. Strma severna pobočja poraščajo ilirski bukovi gozdovi, ki se jim na zakisani podlagi pridružijo kisloljubni bukovi gozdovi. Ti so življenjski prostor ogroženih vrst hroščev (bukov in alpski kozliček). Ob potokih, kjer živi rak navadni koščak, so prisotni tudi mokrotni travniki s prevladujočo stožko, vlažna območja pa so pomemben habitat hribskega urha. Na manjšem delu območja se ob gozdnih robovih pojavlja tudi metulj veliki frfotavček. Na južnih pobočjih najdemo vrstno zelo pestre suhe ekstenzivno gojene travnike s kukavičevkami (orhidejami).

Habitatni tipi:

  • 6210* – Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna bna rastišča kukavičevk)
  • 6510 – Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)
  • 9110 – Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)
  • 91K0 – Ilirski bukovi gozdovi (fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

Vrste:

  • 1078* – črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)
  • 1087* – alpski kozliček (Rosalia alpina)
  • 1089 – bukov kozliček (Morimus funereus)
  • 1093* navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1193- hribski urh (Bombina variegata)
  • 4036 – veliki frfotavček (Leptidea morsei)

ORLICA (SI3000273), SAC – posebno ohranitveno območje

Orlica s Tisovcem predstavlja najvzhodnejši del Posavskega hribovja. Območje poraščajo ilirski bukovi gozdovi, ki se jim na zakisani podlagi pridružijo kisloljubni bukovi gozdovi. Med gozdovi se pojavljajo manjša območja suhih travišč, ki so življenjsko okolje več redkih rastlinskih in živalskih vrst. Pomemben habitat so tudi prepadne karbonatne stene z vegetacijo skalnih razpok. Na območju Orlice živi od t.i. Natura 2000 vrst netopir mali podkovnjak in metulj črtasti medvedek. Potoki so življenjski prostor navadnega koščaka, gozdovi pa nudijo življenjski prostor več ogroženim vrstam hroščev, kot so bukov in alpski kozliček.

Habitatni tipi:

  • 91K0 – Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))
  • 8210 – Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
  • 9110 – Bukovi gozdovi (Luzulo- Fagetum)

Vrste:

  • 1014 – ozki vrtenec (Vertigo angustior)
  • 1078* – črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)
  • 1083 – rogač (Lucanus cervus)
  • 1087* – alpski kozliček (Rosalia alpina)
  • 1089 – bukov kozliček (Morimus funereus)
  • 1093*- navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1303 – mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

PUSTIŠEKOVA POLŠNA (SI3000138), pSCI in SAC – predlog posebnega ohranitvenega območja in posebno ohranitveno območje

Vodoravna jama v osamelem krasu litotamnijskih apnencev. Jama predstavlja pomemben življenjski prostor dveh ogroženih vrst netopirjev – malega podkovnjaka in velikega navadnega netopirja. V območju najdemo tako ilirske bukove gozdove, kot bukove gozdove na kisli podlagi.

Habitatni tipi:

  • 8310 – Jame, ki niso odprte za javnost
  • 91K0 – Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio_fagion))
  • 9110 – Bukovi gozdovi (Luzulo-fagetum)

Vrste:

  • 1323 – veliki navadni netopir (Myotis bechsteini)
  • 1303 – mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
  • 9110 – Bukovi gozdovi (Luzulo-fagetum)

SOTLA S PRITOKI (SI3000303), pSCI, SAC – predlog posebnega ohranitvenega območja in posebno ohranitveno območje

Prispevna območja naravno ohranjenih izvirnih krakov in pritokov zgornjega toka Sotle večinoma porašča gozd. Zanje je značilen precejšen strmec, ki kmalu preide v precej manjšega in konstantnega vse do izliva. Že pod Rogatcem se v toku struge hitro izmenjujejo hitro tekoči predeli v zožitvah in umirjen tok na poplavnih ravnicah. Dolvodno, razen na mestih zožitve doline, struga vijuga v izrazitih meandrih. Ob celem toku so prisotni raznoliki vodni in obvodni habitati, ki nudijo ugodno življenjsko okolje vrstam rib, kačjih pastirjev, školjk, rakov, piškurjem ter sesalcem, vezanih na vodno okolje. Obvodna vegetacija je bolj ali manj sklenjena. Večina pritokov Sotle, od katerih ima večina relativno velika prispevna območja, priteče z desne strani. Struga reke Sotle je po nižinskem toku mestoma regulirana tudi na daljših odsekih s ciljem zaščite kmetijskih površin in objektov na poplavnih ravnicah. Pregrada Vonarje predstavlja večjo oviro pri migraciji vodnih organizmov.

Habitatni tipi:

  • 91E0* – *Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, salicon albae)
  • 91K0 – Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))
  • 9110 – Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)

Vrste:

  • 1032 – navadni škržek (Unio crassus)
  • 1083 – rogač (Lucanus cervus)
  • 1088 – strigoš (Cerambyx cerdo)
  • 1093 – navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1098 – potočni piškur (Eudontomyzon spp.)
  • 1114 – platnica (Rutilus pigus)
  • 1124 – beloplavuti globoček (Gobio albipinnatus)
  • 1130 – bolen (Aspius aspius)
  • 1134)- pezdirk (Rhodeus sericeus amarus)
  • 1146 – zlata nežica (Sabanejewia aurata)
  • 1149 – navadna nežica (Cobitis taenia)
  • 1160 – upiravec (Zingel streber)
  • 1163 – kapelj (Cottus gobio)
  • 1355)- vidra (Lutra lutra)
  • 2511 – Keslerjev globoček (Gobio kessleri)
  • 2533 – velika nežica (Cobitis elongata)
  • 4046 – veliki studenčar (Cordulegaster heros)

DOBRAVA – JOVSI (SI3000268), pSCI, SCI- potencialno ohranitveno območje in posebno ohranitveno območje

Jovsi so obsežna poplavna ravnica ob reki Sotli. Do regulacije Sotle je bilo območje pogosto poplavljeno. Ob Sotli preladujejo travniki in koruzne njive, v osrednjem delu pod naseljem Kapele pa mokrotni travniki, prepredeni s pasovi obrežne vegetacije, grmišči, osamelimi vrbami, jelšami in dobi. Najbolj zamočvirjeni deli so lahko košeni le enkrat letno, v poznem poletju. Zato so tu optimalni pogoji za preživetje številnih vrst ptic, ki gnezdijo na tleh, oziroma tu iščejo hrano. Dobrava je poleg Krakovskega gozda največji ostanek poplavnega gozda hrasta doba pri nas. Gozd s stoletnimi hrasti in migaličnim šašem v podrasti prepredajo meandrirajoči potoki. Drevesa nudijo habitat srednjemu detlu, črni štorklji, kozači, pa tudi velikemu hrastovemu kozličku in rogaču.

Habitatni tipi:

  • 6510 – nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)
  • 9110 – bukovi gozdovi (Luzulo – Fagetum)
  • 91K0 – ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio – Fagion))
  • 91L0 – ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion)

Vrste:

  • 1014 – ozki vrtenec (Vertigo angustior)
  • 1032 – navadni škržek (Unio crassus)
  • 1060 – močvirski cekinček (Lyacena dispar)
  • 1078* – črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)
  • 1083 – rogač (Lucanus cervus)
  • 1088- strigoš (Cerambyx cerdo)
  • 1145 – činklja (Misgurnus fossilis)
  • 1167- veliki pupek (Triturus carnifex)
  • 1188 – nižinski urh (Bombina bombina)
  • 1193 – hribski urh (Bombina variegata)
  • 1220- močvirska sklednica (Emys orbicularis)
  • 1355 – vidra (Lutra lutra)
  • 4046 – veliki studenčar (Cordulegaster heros)
DOBRAVA – JOVSI (SI 5000032), SPA – posebno območje varstva

Vrste:

  • A295 – bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)
  • A030 – črna štorklja (Ciconia nigra)
  • A339 – črnočeli srakoper (Lanius minor)
  • A290 – kobiličar (Locustella naevia)
  • A122 – kosec (Crex crex)
  • A338 – rjavi srakoper (Lanius collurio)
  • A238 – srednji detel (Dendrocopos medius)
SUHADOLSKI POTOK (SI 3000332), pSCI potencialno ohranitveno območje

Vrste:

  • 1093* – navadni koščak (Austropotamobius torrentium)
  • 1098 – potočni piškur (Eudontomyzon spp.)
KOZJANSKO (SI5000033), SPA – posebno območje varstva

Kozjansko je gričevnata pokrajina z nadmorskimi višinami do 500 metrov. Proti vzhodu se postopno znižuje v ravninski svet ob Sotli. Območje je precej gosto naseljeno, vendar brez večjih naselij. Krajina z večjimi deli prvobitne narave se prepleta z deli narave, kjer je vpliv človeka večji. Značilnost območja je ohranjena ekstenzivna kulturna krajina z mozaikom različnih življenjskih prostorov. V tem mozaiku se prepletajo manjše vasi in domačije s travniškimi visokodebelnimi sadovnjaki, travniki, posameznimi njivami, mejicami in gozdnimi robovi. Tu najdemo številne vrste ptic, ki tu dosegajo visoke gostote. Del tradicionalnega mozaika so tudi ekstenzivni travniki vzdolž meandrirajoče Sotle in pritokov. Kozjansko je zaradi velikih populacijskih gostot najboljše območje v Sloveniji za vrste pogorelček, vijeglavka in veliki skovik. Za vrste pivka, črna žolna in rjavi srakoper pa Kozjansko predstavlja eno od območij z izstopajočimi gostotami v Sloveniji.

Vrste:

  • A236 – črna žolna (Dryocopus martius)
  • A234 – pivka (Picus Canus)
  • A274 – pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)
  • A338 – rjavi srakoper (Lanius collurio)
  • A072 – sršenar (Pernis apivorus)
  • A072 – velika uharica (Bubo bubo)
  • A214 – mali skovik (Otus scops)
  • A233 – vijeglavka (Jynx torquilla)